Država bi SDH odvzela večino premoženja

Ljubljana – Slovenski državni holding (SDH) bi lahko kmalu ostal brez večjega dela svojega premoženja. Ministrstvo za finance je namreč po naših informacijah že pripravilo zakonsko podlago za prenos strateških in pomembnih naložb, ki so zdaj v lasti SDH na državo.

Vlada je konec lanskega leta ob dokapitalizaciji SDH v višini 200 milijonov evrov ministrstvu za finance naložila, da do konca marca pripravi predlog zakonske ureditve, na podlagi katere bo država neodplačno prevzela premoženje, ki ga je za pokrivanje obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev pridobil Slovenski odškodninski sklad, zdaj SDH. Ta naj bi bil potem le še upravljavec državnih naložb, saj v vladi menijo, da po poplačilu večine denacionalizacijskih obveznosti SDH premoženja ne potrebuje več. Na ministrstvu potrjujejo, da so zakonske podlage pripravili, kaj te predvidevajo, pa niso hoteli razkriti.  

Odvzem strateških in pomembnih naložb

Po naših informacijah pa naj bi država SDH vzela vse naložbe, ki so v strategiji upravljanja opredeljene kot strateške ali pomembne. To so deleži (glej grafiko) v Krki, Luki Koper, Loteriji Slovenije, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Pozavarovalnici Sava, Savi in v elektrodstribucijskih podjetjih, ki skupaj predstavljajo večino portfelja SDH. Izračunali smo, da po tržnih cenah vrednost teh deležev presega 700 milijonov evrov, celotno premoženje holdinga pa je sredi lanskega leta znašalo 780 milijonov evrov; podatka za konec leta 2016 namreč še niso objavili.

SDH naj bi menda ostalo lastništvo portfeljskih naložb, ki bodo na prodaj, torej Unior, Cinkarna Celje, Hit, Casino Bled, PS ZA Avto, Varnost sistemi.... Še vedno pa menda ni dorečeno, kaj bo s SDH 4,25-odstotnim deležem v Telekomu Slovenije, ki prav tako sodi med portfeljske naložbe, država pa je tudi neposredno večinska lastnica te družbe.

Kdo bo poravnal obveznosti?

A SDH nima le premoženja, ampak tudi dobrih 380 milijonov evrov obveznosti, večinoma iz najetih kreditov za poplačilo preteklih denacionalizacijakih in drugih odškodnin, okoli 100 milijonov evrov pa za nove denacionalizalizacijske obveznice. Ministrstvo za finance menda pričakuje, da bo SDH te obveznosti pokril z omenjenimi 200 milijoni evrov svežega kapitala in prilivi od prodaje portfeljskih naložb. Pri tem je zanimivo, da na SDH, kot pravijo, s predlaganimi rešitvami niso seznanjeni, zato tudi ne morejo komentirati, kako bo to vplivalo na njihovo poslovanje.

Predsednica uprave SDH Lidia Glavina je za Delo nedavno povedala: »Julija letos bomo poplačali za 280 milijonov evrov posojila, ki takrat zapade: 200 milijonov bo od dokapitalizacije, 40 bo iz lastnih sredstev, za 40 milijonov pa se bomo kratkoročno zadolžili. Poleg tega imamo še za dobrih 100 milijonov evrov obveznosti za zadnjo izdajo denacionalizacijskih obveznic, ki zapadejo leta 2020. To naj bi pokrivali z lastnimi sredstvi in po potrebi s kratkoročnim posojilom.«

A vprašanje, je ali bo ta načrt po odvzemu premoženja še izvedljiv. Portflejske naložbe, ki bodo ostale v lasti SDH, niso prav veliko vredne in tudi ne hitro unovčljive oziroma prodajljive. Poleg tega bo SDH ostal tudi brez večine dividendnih prihodkov. Teh je bilo lani za 44 milijonov evrov in bodo poslej prihodek državnega proračuna. Neuradno je tako mogoče izvedeti, da bo država SDH po potrebi SDH tudi posodila sredstva za poravnavo denacionalizacijskih obveznosti, sicer pa mu bo za upravljanje svojih naložb plačevala tudi upravljavsko provizijo.

Bližje demografskemu skladu

Prav odvzem premoženja SDH pa bi, kot kaže, lahko prispeval, da bo koalicija po skoraj letu in pol zamude vendarle lahko sprejela zakon o rezervnem demografskem skladu, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad). Prav desetina dividendnih prihodkov države, ki se bo z omenjenimi prenosom naložb SDH povečal na okoli 200 milijonov letno, naj bi prestavljala dodaten vir demografskega sklada.

Desus je, kot kaže le uspel s svojimi zahtevami glede Zavarovalnice Triglav. Na demografski sklad naj bi prešel tudi 34-ostotni deleže Triglava, ki je zdaj v lasti pokojninske blagajne. Soglasje k temu pa menda mora dati še največja vladna stranka. Zakon o SDH določa le, da se premoženje iz te naložbe nameni za financiranje demografskega sklada. Preostali 28-odsotni deleže Triglava, ki je zdaj v lasti SDH, naj bi ostal državi.

Poleg tega lahko demografski sklad po z zakonu o SDH računa še na deset odstotkov kupnin od prodaje državni naložb. Na posebnem računu iz tega naslova že zdaj čaka 39 milijonov evrov. Vso to premoženje skupaj naj bi se skupaj s slabo milijardo evrov Kadovih naložb akumuliralo na posebnem podračunu, ki bi ga demografski sklad upravljal za provizijo.

Sklad bi bil delniška družba s sedemčlanskim nadzornim svetom, kjer bi po enega predstavnika imeli tudi upokojenci, sindikati in mladi. Čeprav naj bi sklad premoženja akumuliral do 20 let, bo, kot kaže, v vmesnem času pokojninski blagajni letno še naprej zagotavljal 50 milijonov evrov za usklajevanje pokojnin.