Država bo spet pomagala Polzeli

Rešitev za družbo, kjer so lani zaključili prisilno poravnavo, je menda v SDH, ki bi postopno postal lastnik celotne tovarne.

Objavljeno
19. maj 2016 10.29
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Polzela – Točka, na kateri naj bi vlada formalno potrdila novo državno pomoč polzelski tovarni nogavic, je umaknjena z današnje vladne seje. Polzela sicer precej strumno stopa novi državni pomoči naproti, ki pa ne bo dovolj za rešitev družbe.

Da samo državna pomoč za prestrukturiranje družbe, ki so jo evropski komisiji priglasili že konec decembra 2014, ne bo dovolj, je predsednik uprave Marko Klemenčič že povedal. Kljub temu bo dobrodošla. Gre za podaljšanje poroštvene pogodbe iz leta 2014 v višini pol milijona evrov za sedem let in nov dolgoročni kredit v višini 800.000 evrov, prav tako za obdobje sedmih let z dvema letoma odloga plačila glavnice. Evropska komisija je prejšnji teden pomoč odobrila, vladna potrditev je tako zgolj formalnost.

Nova finančna injekcija države pa še vedno ne bo dovolj za preživetje družbe, ki ima okoli 9,5 milijona evrov obveznosti. Tega se Klemenčič dobro zaveda, zato ima s Slovenskih državnim holdingom (SDH) že dalj časa pogovore o dokapitalizaciji družbe oziroma o konverziji terjatev v kapital. SDH naj bi terjatve kupoval in konvertiral v kapital postopno. Po neuradnih podatkih naj bi bil cilj, da bi SDH postal 100-odstotni lastnik Polzele.

Trenutno ima največji lastniški delež Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima 37,7 odstotka, država ima v Polzeli 30,4 odstotka, Deželna banka Slovenije 13,3 odstotka, NKBM 10,2 odstotka, Hranilnica Lon 6,8 odstotka, mali delničarji pa skupno še 1,3 odstotka.

Več stroškov s stečajem

Država je v Polzelo vložila že precej denarja. Družba je z vladnim sklepom že pred dvema letoma prejela pomoč v obliki kratkoročnega kredita v višini pol milijona evrov in državnega poroštva za kratkoročni kredit prav tako v višini pol milijona evrov. V prisilni poravnavi, ki je postala pravnomočna marca lani, je država polmilijonski kratkoročni kredit, 331.982 evrov iz naslova davka na dodano vrednost in 90.871 evrov iz unovčenega jamstva iz danega kredita konvertirala v kapital družbe.

Konec lanskega leta je Polzela dobila tudi tako imenovano pomoč de minimis v višini 190.000 evrov, ki so jo že porabili za nakup preje, pa tudi za delno poplačilo dolgov do Fursa. Fursu je družba sicer dolgovala že prvi mesec po pravnomočni prisilni poravnavi, plače in prispevke tudi zdaj zaposleni dobivajo po delih.

Klemenčič pravi, da bo odločitev SDH ključna za prihodnost Polzele: »Tako kot je zamišljeno, sem prepričan, da bi Polzela lahko živela in delala. Če se za nas izide ugodno, nas čakajo pestri, delovni meseci, saj bi delali že jesensko kolekcijo.«

Naročila imajo, na prihajajočem sestanku s Falkejem naj bi se dogovorili še o povečanju naročil. Če rešilne bilke iz SDH ne bo, bo to najverjetneje pomenilo konec družbe. Kot izhaja iz vladnih gradiv, pa država stečaja najverjetneje ne bo dopustila, saj bi bil to zanjo večji strošek.