Tiskane izdaje
Z vrnitvijo glasovalnih pravic državi v Telekomu in Zavarovalnici Triglav se bistveno spreminja razmerje moči na prihajajočih skupščinah teh dveh podjetij. Predsednika nadzornega sveta SDH smo vprašali, kako bo ravnal holding, ki v imenu države upravlja njeno premoženje.
Kakšno je vaše stališče do uveljavljanja upravljavskih pravic v podjetjih v državni lasti?
Glasovalna pravica je temeljna pravica vsakega lastnika. In njegova naloga je, da svojo pravico uveljavlja. Mesto, kjer se glasovalne pravice uveljavljajo, je skupščina družbe. Seveda pa je odvisno od lastniškega deleža, kakšno moč ima lastnik.
Kjer je država večinski ali celo absolutno večinski lastnik, mora svojo voljo uveljaviti tudi s skupščinskimi sklepi, kjer je manjšinski lastnik pa lahko soodloča, ne more pa vplivati na končne odločitve. V lasti Republike Slovenije imamo množico podjetij, v katerih je delež države manjši od 25 odstotkov, in logično je, da lahko tam ostali lastniki državo preglasujejo.
Sprašujem zato, ker so se pred kratkim bistveno spremenila razmerja v primerih Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, kjer je država po dolgem času dobila vrnjene glasovalne pravice. Zato je mogoče pričakovati, da bo na prihajajočih skupščinah te lastniške pravice začela izvrševati.
Res je. Republika Slovenija je na podlagi odločbe ATVP pridobila nazaj glasovalne pravice v Telekomu in Zavarovalnici Triglav. In kot odgovorni delničar se bo SDH v imenu Republike Slovenije teh skupščin udeležil in o predlogih sklepov glasoval. Kakšna bodo navodila oziroma pooblastila za glasovanje, pa je v pristojnosti uprave SDH.
Nadzorni svet SDH o teh zadevah ne odloča in ne potrjuje stališč uprave SDH?
Glasovalna stališča za katerokoli skupščino pripravi uprava SDH. Nadzorni svet ni z njimi niti seznanjen niti k njim ne daje soglasja. Seveda je nadzorni svet po skupščini obveščen o sprejetih sklepih in kakšno je bilo stališče SDH do posameznega predloga sklepa. Zato da vemo, katero stališče SDH je bilo realizirano in katero ne.
Ste seznanjeni s stališčem uprave SDH do glasovanja teh dveh konkretnih primerih, torej skupščini Telekoma in Zavarovalnice Triglav?
Ne, ne vem, kakšno je glasovalno stališče uprave SDH do predlogov sklepov na teh dveh skupščinah.
Menite, da se bo z vrnitvijo glasovalnih pravic državi kaj spremenilo pri delovanju Telekoma in Zavarovalnice Triglav? Je to dobro ali slabo? Na primer glede prihajajoče privatizacije Telekoma?
S privatizacijo to ni povezano, saj pravica razpolaganja z lastništvom nad kapitalsko naložbo države ni bila nikoli okrnjena, omejena ali odvzeta. SDH je ne nazadnje lani vodil prodajni postopek za prodajo kapitalske naložbe države v Telekomu, a vsi vemo, kako se je končal. In glasovalne pravice na skupščini na to niso mogle vplivati.
Sklepi, predlagani v sprejetje na skupščinah, so razvidni iz objavljenega sklica skupščine. Delničar je lahko za ali proti, lahko poda nasprotni predlog. Lahko predlaga razširitev dnevnega reda, a po mojih informacijah je rok za kaj takega pri skupščini Telekoma že potekel. Torej bo skupščina odločala o stvareh, ki so zdaj na dnevnem redu. Med najpomembnejšimi je popolnitev nadzornih svetov.
Pri obeh družbah gre za enega člana nadzornega sveta, ki je dal odstopno izjavo, zato je treba imenovati novega oziroma nadomestnega člana. Kdo bo imenovan, ne vem, to je, kot rečeno, odločitev uprave SDH in na koncu vseh delničarjev na obeh skupščinah delničarjev. Pri tem pa je pomembno, da SDH pri odločitvah, koga predlaga v nadzorni svet, upošteva ključni merili strokovnosti in izkušenosti, ki morata biti za vse kandidate enaki.
Sklepati je mogoče, da se država ne bo bistveno vpletla v spreminjanje sestave nadzornega sveta, tako da bi zamenjala več nadzornikov?
Na tej skupščini Telekoma to na dnevnem redu ni predvideno, dnevnega reda pa na sami skupščini ni mogoče razširiti. Na tej skupščini torej korenitega posega v nadzorni svet Telekoma ne more biti.
Zakon o SDH natančno določa, da SDH ne sme glasovati za kandidate, ki so že člani organa vodenja v družbi, kjer ima SDH večinski ali prevladujoč vpliv. Zdaj v nadzornih svetih Telekoma in Zavarovalnice Triglav sedijo ljudje, ki so v vodstvih podjetij, kjer ima država večinski ali prevladujoč vpliv.
Zakon ne prepoveduje takšnega razmerja v podjetjih, kjer ima država večinski ali prevladujoč vpliv, ampak le, kjer je lastnik SDH. Po delniških knjigah sta SDH in država dva različna subjekta. V primerih, ko je delničar Republika Slovenija, SDH le upravlja njen lastniški delež. To ni eno in isto.
Vendar glede na smisel tega zakonskega določila gre za isto stvar …
Seveda, smiselno bi se lahko tako razumelo. A pravno, legalistično to ni problem. Načelno stališče seveda je, da naj se poslovodstva podjetij v pretežno državni lastni primarno ukvarjajo z vodenjem teh družb. To so zahtevni projekti, odgovorne naloge, zato je pomembno, da ljudje vse svoje izkušnje in sposobnosti uporabljajo za čim boljše vodenje teh družb. Če smo zelo konkretni, v preteklosti je bila redna praksa, da se je uprava SDH imenovala v nadzorne svete družb, ki jih je SDH upravljal. Od imenovanja te uprave SDH takega primera ni bilo. Kar je prav, s tem SDH daje zgled.
Nekaj primerov je očitnih. Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je nadzornik v Krki in Abanki, Tomaž Berločnik iz Petrola je nadzornik v Telekomu in Geoplinu. Vse naštete so velike družbe, SDH pa mora bedeti nad tem premoženjem. Šef družbe, kot je Petrol, ima najbrž veliko dela z njenim vodenjem …
Se popolnoma strinjam z vami. Čeprav niso razmere povsod enake, država niti v Petrolu niti v Krki nima večinskega deleža … res pa je, da ga v Telekomu in Abanki ima. A ta imenovanja so bila opravljena pred štirimi leti. Gospodu Slaparju se bo mandat nadzornika Abanke izteče konec maja.
Kako ste sicer zadovoljni z delom uprave SDH? Naj omenimo primer NLB, ko so odstopili trije nadzorniki, ki jih je imenovala uprava SDH.
Delovanje SDH je pod zelo budnim očesom javnosti. In še pod bolj budnim in skrbnim očesom nadzornega sveta. V konkretnem primeru se je nadzorni svet na dveh sejah podrobno seznanil s postopki imenovanja članov nadzornega sveta NLB, od katerih so pozneje trije odstopili.
Trdno podpiramo stališče, da so bili postopki vodeni pravilno, zakonito, skladno z vsemi smernicami in primerljivo z drugimi postopki imenovanja v nadzorne svete. Zgodilo se je, kar se je, trije člani nadzornega sveta so odstopili na podlagi osebne odločitve, ki jih ne moremo presojati niti nanje vplivati.
To ni edini primer, pred nekaj meseci je odstopil predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic, pa zaradi tega ni bilo razburjenja v javnosti. Naloga SDH je, da začne vse postopke za popolnitev in zagotovitev polne operativnosti nadzornega sveta NLB, in to je tudi storil. Seveda je zaradi konkretne družbe, konkretnih imen in vpletenosti drugih deležnikov v podeljevanje licence zadeva veliko bolj razsežna. Naša prva naloga je, da ustrezno popolnimo nadzorni svet.
Sicer pa je uprava SDH zelo hitro začela izvajati svoje naloge, kar pomeni, da so bili izbrani kompetentni, strokovni in izkušeni ljudje, ki so v zelo kratkem času začeli upravljati vse funkcije, ki sodijo v pristojnost uprave. Še več, uprava SDH je sprejela nekaj odločitev, ki bi morale biti sprejete že v preteklosti, ena od njih je interna reorganizacija SDH.
Ta je nastal z združitvijo SOD, PDP in AUKN, ki pa ji ni sledila vsebinska združitev, določene funkcije so se zato podvajale, drugje pa so bile bele lise. Z reorganizacijo je bilo to urejeno in zdaj upravljanje sledi strategiji upravljanja kapitalskih naložb. Delovanje uprave SDH lahko ocenjujem s samimi superlativi.
Zapleta z nadzorniki NLB ne vidite kot spodrsljaja uprave SDH?
Na osebne odločitve treh gospodov, ki so odstopili, uprava SDH ni imela nikakršnega vpliva.
Izvedla pa je imenovanje, posledica katerega so bili odstopi …
Imenovanje je bilo opravljeno pravilno in korektno. Nadzor nadzornega sveta je bil poglobljen in zelo natančen. V postopku imenovanja ni bilo storjenih napak.
Vsakič se poudarja zakonitost postopka imenovanja, čeprav vemo, da je bil zakon prav zaradi tega primera spremenjen in je omogočil imenovanje nadzornikov NLB mimo postopkov na banki. Sklicevanje na zakonitost postopka je bilo zato nekoliko naivno. V bistvu sploh ne gre vprašanje zakonitosti imenovanja, ampak za izbor oseb, ki so bile imenovane. Ti ljudje so menda odstopili, ker za svoje funkcije niso bili primerni.
Oboje je pomembno. Pomembno je, da so upoštevana pravila. Kot pravnik moram ugotoviti, da je bil postopek imenovanja zakonit. Se pa strinjam z vašim stališčem, da ni nepomembno, koga imenuješ. Vsaka oseba da pred imenovanjem soglasje, da bo svojo funkcijo opravljala celoten mandat. Če si oseba premisli in umakne soglasje, na to tisti, ki jo je imenoval, ne more prav veliko vplivati. Lahko le čim prej imenuje nekoga drugega.
SDH je bil ustanovljen, da se postavi pregrada med politiko in gospodarstvom. Kako vidite SDH? Kot branik političnih interesov ali kot nekoga, ki te politične interese vnaša v podjetja? Če se spet navežem na NLB, očitek v zvezi s temi tremi nadzorniki je bil, da so ti dokaj politično obremenjeni.
Upoštevati moramo strategijo upravljanja državnih naložb. Ta nekatera podjetja določa kot strateška, druga pa kot pomembna ter portfeljska. Vpliv politike v portfeljskih družbah je nedopusten. Od tega se mora oddaljiti politika, SDH pa delovati kot branik, da vplivanja ni. Drugače je pri pomembnih in strateških naložbah. Državni zbor neke družbe ne določi kot strateške brez razloga.
V taki družbi torej ni edini namen doseganje ekonomskih interesov, ampak tudi drugih, ki so pomembni za državo in za narod. Pri tem je nujna komunikacija z državnimi organi, ki strateški interes tam uveljavljajo. Dars, na primer, mora tesno sodelovati z ministrstvom za infrastrukturo. Enako velja za Slovenske železnice in podobno. NLB je pomembna naložba, tam bo država obdržala 25 odstotkov lastništva. Abanka je portfeljska naložba, pri njej je edini cilj doseči čim višjo kupnino, prav tako pri Telekomu.
Hkrati so to podjetja z zelo visokim denarnim tokom, kjer se da dobro zaslužiti. Ne gre vedno za strateške politične vplive, ampak za povsem konkretne interese. Telekom, na primer, je ena takšnih družb.
Glede stroškov informacijskih tehnologij velja nenapisano pravilo, da so vedno za pol previsoki, ampak nikoli ne veš, katera polovica je nepotrebna. Podobno bi bilo mogoče reči za stroške marketinga na Telekomu. A nisem dovolj strokovno podkovan, da bi odgovoril na ta vprašanja. Naloga uprav je, da so skrbne, racionalne in da skrbijo za interese lastnika. Pri portfeljskih naložbah je ta le doseganje kar največjega ekonomskega učinka.
Ali kot predsednik nadzornega sveta SDH čutite pritiske pred prihajajočimi skupščinami Telekoma in Zavarovalnice Triglav, da bi se status quo pri njih ohranil, da se ne bi zgodile večje spremembe, od zamenjave nadzornikov do članov poslovodstev? Da bi se ljudje, ki imajo v teh družbah vpliv, bali, da ga bodo izgubili?
Ne.
Kaj pa medijski napadi? Ali medijska poročanja o vas in vašem delu razumete kot pritisk?
Delo stečajnega upravitelja je strokovno, zahtevno in naporno. Kdorkoli želi ocenjevati moje delo ali katerega drugega stečajnega upravitelja, mora imeti ustrezno znanje. Pisci nedavnega zapisa o mojem delu tega znanja niso izkazali. Če kdo meni, da stečajni upravitelj slabo vodi postopek, ga lahko prijavi sodišču, ki nadzira delo stečajnega upravitelja, bodisi zbornici stečajnih upraviteljev ali pa ministrstvu za pravosodje, ki podeljuje in odvzema licence stečajnih upraviteljev. Zato ne razumem takih objav. O tem, kdo je njihov boter in kakšen je njihov namen, pa nočem špekulirati.
Kaj menite o medijskih navedbah, da je v Sloveniji nekaj ljudi, ki v ozadju vlečejo niti v slovenskem gospodarstvu oziroma podjetjih v državni lasti?
Gre za bistveno pretirane ocene. Razmere so precej bolj zapletene. Kako zelo, pa ne vemo niti sami. Ne lobiji in interesi, samo delovanje države je zelo kompleksno. Zato je nemogoče, da bi delovanje celotne države usmerjala četverica, petrica ali peščica posameznikov.
