Država razmišlja o priložnostih v blockchainu

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain) ima izreden potencial v javni upravi.

Objavljeno
15. februar 2018 18.22
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana – Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (blockchain) ima izreden potencial v javni upravi. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar že letošnje leto vidi kot prelomno na tem področju. »Kot država razmišljamo, kje bi bili možni pilotni projekti. Priložnosti je ogromno,« je dejal na današnji okrogli mizi.

Brezovar je na okrogli mizi, ki sta jo pripravila srebrna katedra Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter študentska organizacija te fakultete, izpostavil zanimivost tehnologije blokovskih verig za javno upravo. Letošnje leto bo po njegovem prepričanju za to tehnologijo ključno z vidika pilotnih projektov.

»Kar nekaj področij je, kjer bi se ta tehnologija lahko uporabila,« je spomnil. Švedi imajo denimo projekt na področju zemljiške knjige, s katerim bi lahko letno privarčevali 100 milijonov evrov, govora je tudi o e-volitvah. Na ministrstvu za javno upravo med drugim pričakujejo obisk predstavnikov predstavnikov nekega podjetja, ki se ukvarja s projektom digitalne identitete državljanov.

»To je tehnologija, o kateri se govori v Davosu, marca bodo o njej govorili na G20. Hočemo ali nočemo je tehnologija tukaj, stvar tega leta pa bodo pilotni projekti,« je prepričan Brezovar.

Zakonodaja je stvar interpretacije

Glede zakonodajne ureditve tega področja je povzel stališča regulatorjev, da so pravila tudi za to tehnologijo že postavljena, je pa odprto vprašanje njihove interpretacije. »To je primer, ko tehnološki razvoj prehiteva regulacijo, bo pa ta prej ali slej prišla,« je dodal in poudaril, da se na inštitucijah, kot sta finančna uprava in agencija za trg vrednostnih papirjev, nekateri zaposleni intenzivno izobražujejo na tem področju.

Nove zakonodaje sicer zaradi iztekanja mandata aktualne vlade v prihodnjih mesecih sicer ne gre pričakovati, se bi pa lahko tega področja prioritetno lotila nova garnitura.

Asistent na pravni fakulteti Boštjan Koritnik je medtem menil, da ima blockchain tehnologija zagotovo prihodnost, medtem ko pri kriptovalutah paradoks predstavlja prav dejstvo, da bolj kot so priljubljene, več regulacije in nadzora pritegnejo.

ICO za startupe ne bodo imeli tako svetle prihodnosti

Vse bolj bodo po njegovih besedah regulirane tudi prve izdaje novih kriptožetonov (ICO), z zahtevnostjo pa bo njihova privlačnost za majhna zagonska podjetja bledela. »ICO za startupe ne bodo imeli tako svetle prihodnosti, kot je svetla njihova sedanjost,« je ocenil.

Ob robu dogodka je bilo sicer slišati, da naj bi odgovorne inštitucije v Sloveniji razmišljale o uvedbi štiriodstotnega davka na »rudarjenje« kriptovalut - sedaj je to obdavčeno kot siceršnji dohodek iz dejavnosti. Dobiček, ustvarjen s trgovanjem s kriptovalutami, pa bi lahko bil še naprej neobdavčen ali pa bi zanj veljala ista davčna stopnja. Vsekakor bi šlo za cedularno obdavčitev.

Brezovar je sicer glede zaskrbljenosti glede vprašanja obdavčitve za nazaj tistim, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, svetoval, naj hranijo podatke o transakcijah. »Problem je premoženje neznanega izvora,« je opozoril in spomnil, da bo to potrebno izkazati, če na vaša vrata potrka finančni inšpektor.