DUTB dobiva več orodij za prestrukturiranje podjetij

Največji izziv za razdolžitev gospodarstva postajajo mala in srednja podjetja. Do zdaj podpisanih 48 krovnih sporazumov MRA.

Objavljeno
06. maj 2015 20.28
iza*Slaba banka
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Ministrstvo za finance je očitno prisluhnilo tistim, ki menijo, da bi DUTB morala imeti več orodij za prestrukturiranje družb. Po novem jim bo lahko podeljevala tudi posojila in izdajala jamstva, a hkrati je že mogoče slišati, da pričakovanja o tem zaradi evropskih pravil o državnih pomočeh ne smejo biti prevelika.

Predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki je v javni razpravi, predvideva, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pri prestrukturiranju podjetij lahko sodelovala s katerimkoli pravnim poslom, ki bo dolžniku omogočil, da postane plačilno sposoben. To pomeni, da bo dolžnikom lahko odobrila tudi posojila ali jim izdala jamstvo, kar do zdaj ni bilo jasno predvideno. Če obstaja možnost povečanja vrednosti terjatve ali deleža DUTB, bo slaba banka družbo lahko tudi dokapitalizirala.

Prav tako bo po predlogu ZUKSB lahko DUTB ustanovila novo družbo in nanjo prenesla določeno premoženje, poleg tega pa ima tudi možnost, da skupaj z zainteresiranim partnerjem odkupi zdravo jedro družbe, ki ji grozi stečaj. Vendar pa tudi predlog zakona poudarja, da so take pomoči pri prestrukturiranju mogoče, če so skladne s pravili EU o državnih pomočeh.

Na Banki Slovenije so možnost, da bi DUTB lahko financirala obratna sredstva, podprli in spomnili, da so to predlagali že ob pripravi ZUKSB pred ustanovitvijo slabe banke.

Novela ZUKSB življenjsko dobo DUTB podaljšuje za pet let, torej do konca leta 2022, pri tem pa naj bi bil namen prodaje njenega premoženja najti primernega kupca in zagotoviti čim več proračunskih sredstev. Direktor združenja bank France Arhar je v pogovoru za Delov Svet kapitala menil, da pri prodajah terjatev in deležev DUTB cena ne bi smela biti prvi cilj, ampak bi morali upoštevati še druge učinke, denimo vpliv v regiji na zaposlovanje, socialne transferje itd. Tega poudarka v noveli zakona ne najdemo.

Kaže, da se je minister za finance Dušan Mramor odločil pristriči peruti DUTB. Novela namreč predvideva, da bi ministrstvo za finance pri nadzoru nad slabo banko imelo več pristojnosti kot do zdaj, saj bo DUTB lahko dajalo splošne usmeritve (ne o posameznem primeru) in tudi zahtevalo katerokoli informacijo. Novela vnaša tudi varovalko prepovedi prodaje terjatev osebam, ki so povezane z dolžnikom, s čimer hoče zakonodajalec zagotoviti, da dolžniki ne bi odkupili svojih terjatev po nižji ceni.

DUTB in banke prestrukturirajo 98 dolžnikov

Novela zakona torej poudarja tudi funkcijo prestrukturiranja podjetij DUTB, ki je pomemben akter pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju podjetij. Trenutno je v prestrukturiranju 98 podjetij oziroma poslovnih skupin, od tega so DUTB in banke izpostavljene do 65, zgolj banke do 24, DUTB pa brez sodelovanja bank prestrukturira devet družb. Banke prestrukturirajo podjetja, do katerih imajo 2,4 milijarde evrov terjatev, DUTB pa družbe, do katerih ima 1,3 milijarde evrov terjatev. Sicer pa je DUTB največji imetnik slabih terjatev do podjetij. Konec lanskega leta je bilo na DUTB za 4,9 milijarde evrov terjatev do podjetij, ki zamujajo več kot 90 dni, v bankah pa za dobre štiri milijarde evrov.

O sistemski razdolžitvi podjetij bodo na jutrišnji skupni seji odbora za gospodarstvo ter odbora za finance in monetarno politiko razpravljali poslanci. Sklicateljica seje Nova Slovenija predlaga sklep, da oba parlamentarna odbora pozoveta vlado, naj državnemu zboru v treh mesecih predloži ukrepe za sistemsko razdolžitev mikro in malih podjetij.

Do zdaj so se banke namreč najbolj osredotočale na razdolžitev velikih podjetij; z 48 podjetji, ki skupaj zaposlujejo 36.500 ljudi, so podpisale krovne sporazume o prestrukturiranju (MRA). Tudi na Banki Slovenije opozarjajo, da je največji izziv za letos razdolžitev mikro, malih in srednjih podjetij, do katerih imajo banke 1,3 milijarde evrov slabih terjatev, DUTB pa 990 milijonov evrov. Najbolj zadolžena majhna podjetja se ukvarjajo s trgovino, gradbeništvom in predelovalnimi dejavnostmi. Banka Slovenije pripravlja analizo malih in srednjih podjetij, na podlagi te bodo pripravili metodologijo za njihovo prestrukturiranje. Zavzemajo se tudi za možnosti, da bi zasebni investitorji od bank odkupovali slabe terjatve, za kar na trgu obstaja veliko zanimanje.