Embalaža ima več funkcij, a misliti je treba tudi na recikliranje

Brez embalaže si življenja skoraj ni več mogoče predstavljati, saj nas spremlja na vsakem koraku. Ni izdelka, ki ne bi bil v embalaži iz papirja, stekla, plastike, kartona, pločevine … Embalaža, ki konča kot odpadek, je zato velik problem, ki ga je treba reševati z zbiranjem, ločevanjem in recikliranjem.

Slovenija sodi med tiste evropske države, v katerih ločeno zberejo in reciklirajo največ odpadkov, občini Ljubljana in Vrhnika pa sta se pred dvema letoma pridružili evropskemu omrežju lokalnih skupnosti, ki si prizadevajo za življenje brez odpadkov (Zero Waste).

Pri nas občine reciklirajo od 60 do 70 odstotkov odpadkov, vendar je to še vedno premalo v primerjavi s skandinavskimi državami. Tako na primer na Švedskem reciklirajo 99 odstotkov odpadkov in so zgled vsem drugim državam. To pomeni, da na Švedskem le manj kot odstotek odpadkov konča na smetiščih. Vse drugo reciklirajo za ponovno uporabo ali sežgejo in dobijo energijo za ogrevanje ali električno energijo.

Z recikliranjem do novih izdelkov

Ali ste vedeli, da proizvedemo dvajsetkrat več plastike kot pred petdesetimi leti? Ste kdaj pomislili, kam gre vsa ta plastika, in ne le plastika, ampak tudi druga embalaža? Prav zaradi tako velikih količin odpadne embalaže je ta ne le v Sloveniji, ampak po vsem svetu okoljski problem, ki ga je mogoče rešiti z zmanjševanjem uporabe embalaže in recikliranjem. Zadnje je pomembno, da prihranimo naravne vire in energijo, zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in delež odpadkov, ki končajo na deponiji, ter omogočimo ponovno uporabo kakovostnih surovin in iz njih naredimo nove izdelke.

Iz odpadne embalaže lahko nastane tudi toaletna torbica. Foto: Špela Kuralt/Delo

Osnovna funkcija embalaže je zaščita blaga pred zunanjimi vplivi in poškodbami pri transportu in skladiščenju. Embalaža torej ščiti izdelke, da pridejo nepoškodovani do potrošnika. Omeniti je treba tudi druge funkcije embalaže, kot so proizvodna, logistična, uporabna, ekološka in marketinška. Pri tej vrsta in oblika embalaže pogosto omogočata prepoznavnost izdelka in proizvajalca.

Okoljsko ozaveščeni kupci in trgovine

Predvsem marketinška vloga embalaže ima v zadnjem času veliko vlogo pri pospeševanju prodaje izdelkov. To pomeni, da je embalaža, v katero se pakirajo izdelki za široko porabo, vse privlačnejša in oblikovalsko izpopolnjena, da privleče čim več kupcev, hkrati pa ohranja visoko stopnjo zahtevane funkcionalnosti. Ob vsem tem je treba misliti tudi na potrebo po njenem recikliranju.

Za zmanjševanjem uporabe embalaže v Evropi že nastajajo okoljsko ozaveščene trgovine, ki prodajajo nepakirana živila. Take trgovine ne privabljajo le ozaveščenih potrošnikov, ampak tudi tiste, ki želijo kupiti poljubno količino izdelkov. Embalaža, uporabljena v takih trgovinah, je namenjena večkratni uporabi. Ključ do zmanjšanja količine odpadne embalaže je v potrošniku, ki bo izbral, kaj bo kupil in česa ne.

Izbor embalaže je odvisen od vrste izdelkov

Pri pakiranju ločimo tri stopnje oziroma ravni pakiranja, in sicer primarno, sekundarno in terciarno. O primarnem pakiranju govorimo, ko sta embalaža in izdelek neposredno povezana oziroma ko embalaža vsebuje izdelek, kot je na primer tekočina (vino, pivo, voda …) v stekleni ali plastični embalaži.

Sekundarno pakiranje ima funkcijo zaščite oziroma varovanja primarne embalaža, kot so, na primer, kartonski ali plastični zaboji za steklenice ali ovijanje plastenk v plastično folijo. Terciarno pakiranje ima predvsem manipulativno vlogo, kar omogoča laže upravljanje blaga med skladiščenjem ali transportom. Gre za nalaganje blaga na palete, za prevoze v zabojnikih itd.

Izbor embalaže je odvisen predvsem od izdelkov, ki jih v podjetjih pakirajo. Tako imamo, na primer, embalažo za živilske, tehnične, nevarne izdelke in izdelke s posebnimi zahtevami … Pakiranje je lahko ročno ali avtomatizirano. V zadnjem času je zaradi trajnostne naravnanosti vse pomembneje, da je embalažo, ki ni več uporabna, mogoče reciklirati in da ne konča na odpadu.

Količina odpadne embalaže se nenehno povečuje

Po izračunih evropske komisije vsak Evropejec na leto zavrže povprečno 156,92 kilograma odpadne embalaže, od katere se je številni mogoče izogniti, drugo pa predelati. V Sloveniji je lani po podatkih državnega statističnega urada nastalo 275.259 ton odpadne embalaže, kar pomeni 30 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. V zadnjih letih se njena količina povečuje, zato je številka za lani za skoraj tretjino višja kot za leto 2013.

V proizvodnih in storitvenih dejavnostih je lani nastalo 164.309 ton oziroma 60 odstotkov vse odpadne embalaže, v gospodinjstvih pa preostalih 110.950 ton. To pomeni povprečno 133 kilogramov na prebivalca Slovenije. Med odpadno embalažo, ki je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je prevladovala papirna in kartonska embalaža (42 odstotkov), med embalažo v gospodinjstvih pa prevladuje (61 odstotkov) mešana embalaža, ne glede na vrsto materiala.

Lani je bilo v Sloveniji z javnim odvozom zbranih 121.771 ton odpadne embalaže, to je šest odstotkov več kot leta 2013. Največ so je zbrali v osrednjeslovenski statistični regiji (68 kilogramov na prebivalca), sledili sta gorenjska (66 kilogramov na prebivalca) in posavska statistična regija (60 kilogramov na prebivalca), najmanj pa so je zbrali v zasavski statistični regiji. Določena količina odpadne embalaže se zbere tudi zunaj javnega odvoza; gre za specialne zbiralce oziroma obdelovalce odpadkov. Ti so lani zbrali 125.214 ton odpadne embalaže, 39 odstotkov več kot leta 2013.

V Sloveniji recikliramo le 30 odstotkov embalaže

Nekaj odpadne embalaže se še vedno najde tudi med mešanimi komunalnimi odpadki in ta se potem namesto v predelavo pošlje v druge postopke odstranjevanja, še ugotavljajo statistiki, kjer opozarjajo, da sta nujni ponovna uporaba in reciklaža odpadne embalaže. Te se je lani v Sloveniji recikliralo le 30 odstotkov.

Foto: Shutterstock

Za Slovenijo veljajo naslednji cilji ravnanja z odpadno embalažo, in sicer predelava najmanj 60 odstotkov celotne mase odpadne embalaže, recikliranje od 55 do 80 odstotkov celotne mase odpadne embalaže ter po posameznih embalažnih materialih 60 odstotkov za steklo, papir in karton, 50 odstotkov za kovine, 22,5 odstotka za plastiko in 15 odstotkov za les.

Embalažne sheme DROE

Vlada bo letos skladno z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo prvič določila tržne deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe s sklepom, ki bo objavljen v Uradnem listu. Ministrstvo za okolje in prostor bo vladno gradivo pripravilo po končanih postopkih preverjanja podatkov o izpolnjevanju obveznosti ravnanja z odpadno embalažo pri izvajalcih javne službe.

Gre za družbe, specializirane za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki to počno s pomočjo posebne embalažne sheme. DROE vodijo in upravljajo sistem ravnanja z embalažo, preprečujejo nastajanje nepotrebne odpadne embalaže, angažirajo podizvajalce, spremljajo zbiranje odpadne embalaže, njeno vrnitev v ponovno uporabo, reciklažo v sekundarne surovine in pridobivanje energije ob doseganju vseh okoljskih ciljev.