Farmacevta Krka in Lek daleč pred vsemi

Le nekaj izjem je (Avtotehna, ACH, Hypo BA-projekt ter Tridana), ki so na seznamu 50 najbolj dobičkonosnih podjetij v lanskem letu in jih ne najdemo na naši lestvici 300 največjih po celotnih prihodkih. K dobri milijardi evrov plusa sta oba farmacevta: Krka in Lek prispevala petino, prvi 146 milijonov, drugi pa 116 milijonov.

Naslednje proizvodno podjetje po ustvarjenem dobičku, ki jih je sicer med top 50 dobra polovica, je na 11. mestu, in to LTH Castings, kjer so lani imeli malo več kot 25 milijonov dobička. Sicer velja, da vrednosti na seznamu hitro padajo, tretji Dars je lani prikazal polovico nižji poslovni izid kot drugi Lek, za uvrstitev med 50 najbolj dobičkonosnih družb pa je bilo dovolj že ustvarjenih 6,7 milijona evrov. Lani (za poslovanje v letu 2014) je bil vstopni prag še nekoliko nižji, a so družbe kljub temu skupaj ustvarile boljši rezultat.

Proizvodna podjetja so večinoma poslovala bolje, in sicer Krka za slaba dva milijona, Lek pa za več kot 46 milijonov, s čimer je vsaj med podjetji, za katera so javno dostopni podatki in jih zato imamo na lestvici, daleč najbolj izboljšal poslovni rezultat. Mahle Letrika je dobiček več kot podvojila na skoraj 18 milijonov, med tistimi, ki so lani poslovali slabše, sta Cinkarna Celje, kjer se je čisti dobiček za več kot polovico zmanjšal in je znašal še dobrih 6,8 milijona evrov, Gorenje pa je po več kot šestmilijonskem plusu leta 2014 lani zašlo v rdeče številke, izguba je sicer znašala štiri milijone evrov.

Med podjetji, ki so lani ustvarila največ izgube, poleg Teša (–459 milijonov) in HSE (–323 milijonov) izpostavimo še Premogovnik Velenje, kjer so lani ustvarili 66-milijonski primanjkljaj, Savo s 30 milijonov večjim izkupičkom, v Cimosu, ki je 13. največje podjetje v državi po ustvarjenih prihodkih, je bila izguba 25,5-milijonska.

Infografika: Delo

Lani je bilo med top 300 podjetij 32 takšnih, ki so poslovali negativno – če odštejemo največja dva, ki bistveno odstopata, so povprečno ustvarili šest milijonov izgube, največ pa med dva in šest milijonov –, preostalih devet desetin pa se je bolj ali manj dobro plavalo. Več kot milijon evrov plusa je ustvarilo 179 podjetij, med njimi, zanimivo, tudi družba T-2 v stečaju. Dva njihova večja konkurenta, Telekom Slovenije in Simobil sta se sicer znašla še precej višje pod vrhom seznama, ki izpostavlja najbolj dobičkonosne med največjimi podjetji. Ustvarila sta 46 oziroma 48 milijonov plusa, z dvomestno številko v zelenem pa se poleg njiju lahko pohvali še 27 družb. Skupaj so ustvarile 661 milijonov dobička, Krka in Lek pa sta, kot že navedeno, pod črto vpisala trimestno številko.

Na uspešnost družbe vpliva tudi geolokacija

V Bisnode z indeksom uspešnosti in profitabilnosti BSX analizirajo, kaj imajo skupnega podjetja, ki dobro poslujejo. Analitik Goran Dolenc pojasnjuje: »Pozitivni učinki se kažejo v relativno visoki vrednosti prihodkov od prodaje, profitni marži, povprečni plači, dodani vrednosti na zaposlenega in rasti prihodkov. Kazalniki so normirani glede na zmožnost podjetja, ki se izkazuje s sredstvi podjetja in številom zaposlenih. Na končno vrednost kazalnika vpliva tudi primerjava posameznega podjetja s podobnimi podjetji (glede na velikost, dejavnost in regijo, v kateri je podjetje registrirano). Ocena tako pomeni, koliko je posamezno podjetje pri izkoriščanju svojih zmožnosti rasti uspešnejše v primerjavi s primerljivimi podjetji v državi.«

Analiza je pokazala, da so podjetja z lestvice top 300 pri izračunu indeksa povprečno dosegla pet točk več (90 od 100) kot preostale gospodarske družbe. Dolenc pri tem opozarja, da iz izračuna izpadejo subjekti z več kot dvema zaposlenima, več kot 10.000 evri sredstev in več kot 100.000 evri prihodkov od prodaje v zadnjem poslovnem letu.

Podrobnejši pregled in primerjava indeksa BSX istih podjetij leta 2014 z letom 2015 nam razkrije rast za 0,7 odstotka. »Prav vse komponente indeksa so se izboljšale: družbe so zrasle po velikosti za skoraj pet odstotkov, delujejo v perspektivnejših panogah (tri odstotke), povečale so prihodke iz prodaje kot tudi celotne prihodke, locirane so na geografsko zanimivejših lokacijah, uspelo jim je povečati dodano vrednost na zaposlenega za slab odstotek, dosegajo višjo profitno maržo in tudi bolje plačujejo svoje zaposlene (za petino odstotka v primerjavi z letom prej), je pojasnil Dolenc.

Mikrodružbe vse bolj uspešne

Analiza podatkov letnih poročil, ki so jih oddala podjetja Ajpesu, je pokazala bistven prispevek mikropodjetij k boljšim poslovnim rezultatom.

To so podjetja z do deset zaposlenimi, njihovi čisti dohodki od prodaje pa ne presegajo 700.000 evrov.

»Medtem ko so se prihodki mikrodružb v zadnjih treh letih strmo dvigali, in sicer po 12-odstotni povprečni letni stopnji in so lani dosegli 15,358 milijarde evrov, so se ta podjetja lani končno izvila tudi iz izgube. Ta je leta 2014 znašala več kot 381 milijonov evrov, lani pa so ustvarili več kot 410 milijonov evrov dobička,« navaja sogovornik. Pojasnjuje še, da so te družbe lani povečale tudi učinkovitost svojega poslovanja in zagotovile stabilnejše vire financiranja. Finančne obveznosti so se zmanjšale, delež kapitala v financiranju se je povečal. Od leta 2013 so mikrodružbe tudi pomembno pripomogle k povečanju zaposlenosti. Pred dvema letoma so delo zagotavljale 110.000 delavcem, lani pa petini več, torej 132.000 posameznikom.