Gerda Maersk danes postavila nov rekord

Koper – V pristanišče je danes zjutraj priplula največja ladja do zdaj: ob prvi (kontejnerski) pomol so privezali 367 metrov dolgo in 43 metrov široko ladjo Gerda Maersk, ki lahko pripelje kar 10.150 kontejnerjev TEU hkrati. Prihod ladje največjega kontejnerskega ladjarja (iz Danske) je napovedal nove poslovne priložnosti, ki jih bodo morda izkoristili lastniki pristanišča in strategi slovenske ekonomske politike.

Podoben rekord je lani maja postavila kontejnerska velikanka Cendrillon francoskega ladjarja CMA CGM, ki je dolga »le« 334 metrov in lahko pripelje 8469 kontejnerskih enot TEU. Namesto lani napovedane zveze treh največjih kontejnerskih ladjarjev na svetu se Luka Koper letos postavlja s kar tremi ladijskimi linijami na progi med Daljnim vzhodom in severnim Jadranom vsak teden. V nedeljo je iz Južne Koreje v 26 dneh priplula ladja Xin Qin Huang Dao, ki je sestavni del ladijske naveze Ocean 3, v kateri so poleg francoskega CMA CGM še kitajski ladjar China Shipping Container Line in United Arab iz Združenih arabskih emiratov. Danski Maersk se je na isti progi povezal z italijanskim ladjarjem MSC in pot opravil v 27 dneh. Čez nekaj dni bo v koprsko pristanišče pripeljal tajvanski Evergreen. To pa so največji in najuglednejši ladjarji, ki obvladujejo azijsko tržišče.

Gerda Maersk v Koper ne bo priplula polna, pretovorila pa bo nekaj tisoč zabojnikov. Pomembno je, da je Luka Koper prvi postanek med pristanišči v severnem Jadranu. Xin Qin Huang Dao se bo čez pet dni spet vrnila v Koper, ko bo pretovorila zabojnike še v Benetkah, kjer je morje dva metra plitvejše.

Globlje morje − več prometa

Luka Koper je za večji pretovor primerna zaradi poglobitve morskega dna. Na začetku septembra lani so v prvem luškem bazenu dokončali poglobitev morskega dna na 14 metrov in s tem omogočili, da ob prvem pomolu ob največji oseki lahko pristanejo ladje s 13,5 metra ugreza. Poglobitev je že v lanskem zadnjem četrtletju precej izboljšala rezultat. Namesto 600.441 kontejnerjev leta 2013 jih je bilo lani 674.000 ali 12 odstotkov več. Junija letos načrtuje Luka Koper začetek poglabljanja prvega bazena na 15 metrov globine. Država (Uprava RS za pomorstvo), ki je imela nalogo, da poglobi vplovni kanal, je poglobitev na 14,7 metra dosegla v soboto. V prihodnjih dneh bodo opravili nadzor in verjetno še ta teden pridobili dovoljenja za plovbo v tem kanalu. Seveda pa približno meter globlje morje v vplovnem kanalu ni smiselno, dokler ne poglobijo še bazena ob pomolih.

Kdo brzda luške konje?

Seveda bi nadaljnje poglabljanje morja pripomoglo k še večjemu prometu, vendar so v Luki Koper neuradno že prejeli namig, naj ne hitijo preveč z vlaganji. Pa tudi, da neubogljivi upravi lahko hitro vzamejo stolček. Kot bi se kdo bal, da bi luške pretovorne zmogljivosti presegle infrastrukturne ambicije slovenske države. Lani so v Luki naložili 145.984 vagonov in razložili 105.448 vagonov, pred dvajsetimi leti so v Luki naložili in razložili okoli 80.000 vagonov. O tem, kaj lahko pomeni dodatni tir za posel, pove Matija Grmšek iz Transagent Ltd: »Zaradi omejenih kapacitet na železnici imamo že zdaj oportunitetno škodo. Naš ladjar je izgubil posel, ki bi Luki prinesel dodatnih 340.000 avtomobilov na leto, če bi lahko dvema velikima proizvajalcema avtomobilov lahko zagotovili dodatne kapacitete na železnici. To je samo eden, sicer največji posel, ki smo ga izgubili zaradi omejenih železniških kapacitet.«

Luka Koper kar 60 odstotkov vsega blaga odpelje ali pripelje po železnici. A kaj bi bilo na cestah, če bi peljali več blaga s tvornjaki? Lani je v Luko Koper vstopilo 223.881 tovornjakov. Luka je lani ustvarila za okoli 163 milijonov evrov prihodkov in okoli 60 milijonov evrov EBITDA. Toda Luka Koper je predvsem pospeševalec logističnega posla, ki po nekaterih ocenah Sloveniji prinaša od dve do 2,5 milijarde evrov prihodkov, torej več kot turizem.