Tiskane izdaje
Slovenske gospodarstvenike smo vprašali, kakšne so njihove izkušnje z gospodarsko diplomacijo. Pogovor z vodjo direktorata za gospodarsko diplomacijo Robertom Kokaljem lahko preberete TUKAJ.
Ivo Boscarol, Pipistrel
Letalstvo je zelo povezano z državnimi ustanovami, zato je povezava z veleposlaništvi po svetu ter ministrstvoma za obrambo in zunanje zadeve nujna. Z gospodarsko diplomacijo po vsem svetu še nismo imeli slabe izkušnje. Vedno nam odprejo vrata in znajo razumeti naše potrebe. Sami ne moremo priti na neko ministrstvo za obrambo zgolj s trkanjem na vrata. Če kontakti ne potekajo na najvišji ravni, na drugi strani ni sogovornika.
Željko Puljić, Iskratel
Zunanji minister Karl Erjavec ter njegova ekipa v Sloveniji in tujini izjemno dobro delajo in pomagajo gospodarstvu. Gospodarska diplomacija je v nekaterih državah, predvsem na vzhodu, kjer država odloča o investicijskih projektih, zelo pomembna. Včeraj (v torek, op. a.) smo bili v Ašhabadu, glavnem mestu Turkmenistana, kjer smo se srečali s predsedujočim kabinetu ministrov, ki je torej v funkciji predsednika vlade. Pogovarjali smo se o modernizaciji telekomunikacijskega omrežja in železniške infrastrukture. Sestanek je organiziral veleposlanik v Moskvi Primož Šeligo.
Devid Palčič, Robotina
Slovenska gospodarska diplomacija je po naših izkušnjah takšna kot vse v Sloveniji − temelji na delu posameznikov, ki so lahko odlični in proaktivni, ali pa se postavijo v »birokratsko« funkcijo. Pogrešamo sistematsko, urejeno in organizirano diplomacijo, ki bo fokusirana na tisto gospodarstvo, ki lahko uspe. Se je pa treba zavedati, da smo majhni in da imamo omejene vire − torej moramo biti izjemno učinkoviti.
Miha Šter, Elan Inventa
Gospodarska diplomacija je odvisna od diplomatov v tujih državah. Imamo zelo dobre izkušnje z diplomati in gospodarskimi predstavniki na naših veleposlaništvih v nekdanji Jugoslaviji. V Zahodni Evropi pa kljub našim predstavitvam ni nobenega odziva. Zato smo obupali in jih nič več ne izvajamo. Prav tako se ne udeležujemo več gospodarskih delegacij, razen če vemo, s kom se bomo tam srečali. Sicer pa na tako imenovane izlete ne hodimo. Ljudje na ministrstvu si zelo prizadevajo, ampak mnogokrat operativno na ravni veleposlaništva ali ekonomskih svetovalcev ni učinka. Glede na to, kako tuja diplomacija dela na trgih, kjer se srečujemo s konkurenti, bi lahko tudi naša precej več pomagala.
Štefan Sobočan, Varis Lendava
Veleposlaništva v tujini bi poleg osnovne funkcije, to je pomoč državljanom, morala imeti za prednostno nalogo gospodarsko sodelovanje. Ta je včasih v drugem ali tretjem planu. So pa posamezniki, ki izhajajo iz realnega sektorja in vedo, kako je to pomembno. V evropskih državah, denimo Nemčiji, Avstriji in Švici, je pomoč gospodarske diplomacije nepotrebna. Obstajajo drugi načini za odpiranje vrat. Drugačna zgodba pa je v drugih regijah.
Alojz Burja, Lip Bled
V preteklosti smo se večkrat obračali na gospodarsko diplomacijo, ki nam je pomagala pridobivati informacije in nove posle. Zdaj je dostopnost podatkov večja. Res pa je, da je gospodarska diplomacija potrebna za vstop v nekatere države, denimo nekdanje države Sovjetske zveze. Sicer pa mora podjetje samo opraviti svojo nalogo.
