Gospodarska zbornica znova izbrala najodličnejše

GZS je v Cankarjevem domu v Ljubljani 44. podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Objavljeno
06. marec 2012 16.17
Posodobljeno
06. marec 2012 19.10
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana - Na zbornici je goste sprejel njen predsednik Samo Hribar Milič, pred slovesno podelitvijo nagrad jih je nagovoril predsednik države Danilo Türk.

Kandidati za najvišje nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so vselej direktorji, izvršni direktorji in predsedniki uprav oziroma osebe, ki operativno vodijo družbo. Zbornica podeljuje nagrade po skupinah za tri velikosti družb - male, srednje in velike. Za leto 2011 so nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v skupini malih družb dobili direktor družbe Bijol, d. o. o., Janez Bijol iz Vuzenice, direktor družbe Lotrič laboratorij za meroslovje, d. o. o., iz Selc Marko Lotrič, predsednik uprave družbe Unija računovodska hiša, d. d., Miran Pikovnik z Brezovice pri Ljubljani ter direktorja družbe Xlab, d. o. o., iz Ljubljane Gregor Pipan in Jure Pompe. V skupini srednjih družb sta nagradi dobila direktorica družbe Bartec Varnost, d. o. o., iz Zagorja ob Savi Simona Klukej in direktor družbe Plasta, d. o. o., iz Šentruperta Franc Frelih. Izbranci za leto 2011 med največjimi družbami so direktor gospodarjenja v družbi BSH Hišni aparati, d. o. o., iz Nazarij Boštjan Gorjup, direktor Europlakata, d. o. o., iz Ljubljane Marko Kolbl in glavni direktor štorske jeklarske družbe Štore Steel, d. o. o., Marjan Mačkošek.

Sodelavci so pomembni


Več nagrajencev je povedalo, da vodijo družinsko podjetje, ki so ga začeli njihovi starši: Janez Bijol in Franc Frelih sta podjetništvo nasledila od očetov, Miran Pikovnik je računovodsko podjetje pred 20 leti zasnoval skupaj z mamo. Boštjan Gorjup je povedal, da je kriza njihovo podjetje »nekako preskočila«, lani so prodajo še močno povečali: »Na področju malih gospodinjskih aparatov smo med največjimi v Evropi. Zagorjanka Simona Klukej je povedala, da pri njih stavijo na razvoj - in posebno dragoceni zanje so ljudje v podjetju. Tudi Marko Lotrič je na vrh vrednot v svojem podjetju postavil »izjemno skupino sodelavcev«. Ljubljanske bicikle, ki jih že uporablja okoli 27.000 meščanov, in ves sistem izposoje, je v resnici priskrbela družba, ki jo vodi Marko Kolbl, v zameno je od mesta dobila oglasni prostor: »Našteli smo že 500.000 izposoj.« Polovico jekla že izdelajo Kitajci, je spomnil Marjan Mačkošek. Kriza je njegovo družbo hudo pritisnila k tlom, a so se pobrali: »Jeklo je naš kruh. Sedemdeset odstotkov proizvodnje izvozimo.« V družbi Xlab ima 85 odstotkov zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo, je povedal Gregor Pipan, ki si je iz knjig zapomnil, kar je danes vrednota tudi pri njih: »Ljudje so več kot funkcija, ki jo opravljajo.«

V ospredju inventivnost


Komisijo gospodarske zbornice, ki izbira nagrajence, zdaj vodi Janez Škrabec. »Gospodarska zbornica spodbuja razvojno in inventivno naravnanost slovenskih podjetij, zato je tudi komisija pri izboru nagrajencev za leto 2011 posodobila merila za ocenjevanje in dala večji poudarek: razvojnemu sodelovanju, še posebno z razvojno-raziskovalno sfero, varovanju intelektualne lastnine, izvozu na zahtevne trge, sodelovanju v evropskih programih ter vključevanju v slovenske in evropske razvojne iniciative,« je v imenu komisije povedal nekdanji nagrajenec Štefan Sobočan, direktor delniške družbe Varis Lendava. Nagrade so po zborničnem pravilniku priznanje »za izjemno poslovodno, tehnično, marketinško ter organizacijsko delo in trajni razvoj družbe«. Za nagrade se imajo pravico potegovati člani zbornice pa tudi podjetja, ki niso člani, le da zanje velja prijavnina, ki jo predpisuje pravilnik o nagradah: 3000 evrov za velike gospodarske družbe, 1000 evrov za srednje gospodarske družbe, 300 evrov za male in mikro gospodarske družbe ter 100 evrov za samostojne podjetnike (s. p.).

Priložnost za spomine


Nagrajenci so si morali za slovesno priložnost vzeti kar ves dan: že zgodaj popoldne so se predstavili novinarjem, nekaj ur pozneje so se odpravili proti središču Ljubljane v Cankarjev dom na slovesno podelitev nagrad. Vmes so se lahko pridružili klubu nekdanjih nagrajencev, ki jih vodi Jože Stanič - slovenska javnost se ga zanesljivo spomni kot direktorja velenjskega Gorenja. »Leta 1969 je zbornica prvič podelila šest nagrad za izjemne dosežke, v vseh 44 letih pa še veliko. Od nekdanjih nagrajencev nas je danes živih 305,« je spomine obujal Jože Stanič, ki si želi, da bi bil klub številčnejši od sedanjih 130 do 140 članov. Medse so povabili dr. Jožeta Mencingerja - s katerim se je marsikateri med njimi spoznal v času, ko je bil minister za gospodarstvo -, da bi jim povedal, »ali smo res tako globoko zavozili, kot nam slikajo stranke, ali smo res tako poceni potrošili doto, ki smo jo prinesli iz nekdanje Juge«, kakor je napovedal predsednik kluba. »Gotovo se še spomnite začetka 90. let, ko sem bil na oblasti. Štejem si v čast, da sem preprečil pogrom tako imenovanih rdečih direktorjev,« je s spomini začel tudi gost, a ni dolgo ostalo pri tem. Domači in evropski politiki je tudi napel precej gorkih in končal pri zlatem pravilu z vprašanjem, zakaj ne spada v ustavo: »Sem velik nasprotnik zlatega pravila. Povsem nesmiselno ga je vključevati v ustavo. Tako bo o zadolževanju nazadnje odločal državni zbor, tam pa ni nikoli nihče odgovoren za nič. Ekonomska politika spada v vlado.«