Tiskane izdaje
Zreče - V sekciji gradbincev obrtno-podjetniške zbornice predlagajo ustanovitev slovenskega paritetnega sklada, s čemer bi se slovenski delodajalci, ki storitve opravljajo v Avstriji, izognili plačevanju dvojnih prispevkov za svoje delavce, so iz OZS sporočili po skupnem strokovnem srečanju gradbincev, kleparjev, krovcev, slikopleskarjev, fasaderjev in instalaterjev-energetikov.
Branko Meh, predsednik OZS, meni, da Avstrija z novim zakonom krši zakonodajo, ki jo predpisuje EU, kar je nedopustno. Če se bodo državne naložbe v Sloveniji v prihodnosti res povečale, se lahko zgodi, da bodo tuja podjetja izrinila domača.
V Avstriji mora zidar v sklad BUAK vplačati 40 evrov na dan za svojega delavca, v Nemčiji pa v sklad SOKA BAU 16 evrov na dan. Johan Picej, davčni svetovalec iz davčne pisarne DDr. Jaklitsch & Mag. Picej meni, da bi v primeru, če bi imeli v Sloveniji podoben sklad, socialni prispevki in dohodnina ostala v Sloveniji, podjetja pa bi bila obremenjena samo enkrat in ne dvojno kot sedaj. Po njegovih izračunih pobere Avstrija 260 milijonov evrov na leto od slovenskih delodajalcev, ki svoje delavce napotujejo v Avstrijo.
Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS je opozoril, da bi lahko sklad hitro izpraznili, saj pokriva vse dopuste, praznike, odpravnine. V primeru, da trg zaniha, namreč obstaja visoko tveganje, da iz sklada ne bi mogli pokriti vsega. Pri tem bi morala pomagati država. Paritetni skladi so sicer za podjetja dobra rešitev, saj jih razbremenjujejo. Slovenski sklad bi tudi pomagal lažje vstopati na tuje trge, saj ne bi plačevali v tuje sklade. Po Renarjevih izračunih 42 tisoč zaposlenih v gradbeništvu pomeni, da bi se v skladu nabralo 200 milijonov evrov na leto.
Branko Meh je bil razočaran, ker se na povabilo na okroglo mizo ni odzvalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Generalni direktor direktorata za notranji trg na MGRT Jernej Tovšak je po poročanju OZS dejal, da je treba prepričati vlado, ne zgolj ministrstvo. Avstrijski zakon ima sicer dober namen, vendar je težava v birokraciji. Tudi na slovenskem gospodarskem ministrstvu si želijo si čimprejšnje bilateralno srečanje z Avstrijo, ki pa ima v tem primeru škarje v svojih rokah Avstrijci.
