Heta zadala nevaren udarec Cimosu

Heta unovčila za skoraj dva milijona evrov Cimosovih menic – V Frankfurtu s kupci o rešitvi Cimosa.

Objavljeno
01. marec 2017 20.54
Cimos
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper – Medtem ko bodo Cimosova uprava ter predstavniki DUTB, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in ministrstva za gospodarstvo danes v Frankfurtu poskušali predstavnike kupcev prepričati o dogovoru za uresničitev ponujenih razvojnih naročil, je avstrijska slaba banka Heta Asset Resolution unovčila za okoli dva milijona evrov Cimosovih menic in tako koprsko podjetje nevarno postavila pred stečaj.

Novico o unovčevanju menic, ki so jo včeraj objavile Finance, so nam potrdili še iz dveh zanesljivih virov, v Heti Asset Resolution pa tega niso hoteli komentirati. Toda drugi viri pojasnjujejo, da ima Heta do Cimosa za okoli 30 milijonov evrov terjatev. Ni šlo za klasična bančna posojila, ampak za lizinške pogodbe za nakup strojev, ki so jih zavarovali z menicami. Cimosovi lastniki javnosti nikoli niso jasno sporočili, koliko vseh dolgov je še ostalo Cimosu, ocene pa se gibljejo med vsaj 150 do 160 milijonov. Palladio Finanziaria je bila pripravljena prevzeti 110 milijonov evrov, v dogovoru z določenimi bankami bi del teh in preostalih dolgov poplačala po diskontni ceni. O poplačilu dolga je bila dogovorjena tudi s Heto, ki je med pogajanji čakala na sklenitev končne nakupne pogodbe. V tem času je že zapadlo za dva milijona evrov obresti na račun Hetinega dolga. Ko je Palladio Finanziaria odstopila od posla, je Heta takoj unovčila menice za že zapadle Cimosove obveznosti.

V Cimosu zaskrbljeni

Poznavalci neuradno komentirajo, da je Heta s tem hotela poslati le resno opozorilo Cimosu, ne pa ga povsem sesuti. Če bi želela Cimos spraviti na kolena, bi mu zasegla še nepoplačano opremo. V Cimosu pa dejanja niso sprejeli le kot opozorilo. Zaskrbljeni so, ker je to informacijo nekdo v najbolj kočljivem trenutku posredoval medijem, torej z namenom, da bi takšna informacija sprožila val še večjega nezaupanja pri upnikih in s tem dokončni konec. Poudarjajo, da bi Heta lahko počakala na jasen dogovor s slabo banko (DUTB), saj so iz javnih izjav svojih lastnikov razumeli, da bi DUTB – enako kot naj bi jih Palladio – prevzel vse obveznosti iz Cimosovih poslov. Včeraj popoldne so zato potekali mučni pogovori med Cimosovimi lastniki in Heto.

Odtekanje tako pomembnih informacij v javnost v Cimosu razumejo kot resno prizadevanje določenih skupin, da bi podjetje spravili v stečaj. Vse bolj zato verjamejo ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku, da je bil Palladio Finaziaria nenavaden kupec in mu je Cimosov stečaj v interesu. Delno zato, ker bi se tako znebil večjega tekmeca v proizvodnji turbopolnilnikov, in tudi, ker bi v stečaju lahko poceni odkupil nekatere Cimosove proizvodne obrate (predvsem v Gradačcu in Kikindi) ter bi v njih razvijal svojo proizvodnjo.

Proizvajalci avtomobilov bodo danes v Nemčiji po mnenju poznavalcev gotovo podprli »načrt B«, saj jim bo ta omogočil, da ne bo zastojev v načrtovanih dobavah iz Cimosovih tovarn. V prihodnjih letih bodo lahko podobno kot BMW poskrbeli za alternativne dobavitelje in tako rešili proizvodnjo svojih avtov. Za nadaljnji obstoj Cimosa bo najpomembnejše zaupanje in sklepanje novih naročil. Če novih naročil ne bodo zaupali Cimosu, bo ta izginili v treh do petih letih, če bo po kakšnem naključju sedanji slovenski vladi uspelo prepričati upnike, da ne nadaljujejo poteze, ki jo je naredila Heta.

Na obtožbe nekdanjega šefa varovanja Cimosovih obratov v nekaterih državah na Balkanu Ljubomirja Božoviča so v Cimosu zatrdili, da so njegove obtožbe neresnične in da so povsem obrobna zgodba, ki samo potrjuje kampanjo tistih, katerih cilj je uničiti Cimos. Božoviča so odpustili, ker je bil neposredno odgovoren za varnost, a so se kraje materiala kljub vsemu dogajale. Pozneje pa so v Cimosu doživeli neverjetne pritiske in nasilje na račun prekinitve njegove zaposlitve.

Vlaganje DUTB ne bo državna pomoč

Da vlaganje DUTB v Cimos »ne bi bilo opredeljeno kot nedovoljena državna pomoč, je bistveno, da se vsako dejanje izvede tako, kot bi ga izvedel zasebni investitor,« so pojasnili na finančnem ministrstvu. »Načrt aktivnosti, ki ga bo pripravila DUTB, bo z vidika državne pomoči presojalo ministrstvo za finance. DUTB je pri sprejemanju poslovnih odločitev samostojna in neodvisna. Za vodenje poslov odgovarja poslovodstvo, ki je za pravilnost vodenja odškodninsko odgovorno. Ministrstvo se do konkretnih poslovnih odločitev DUTB ne more opredeliti, saj le poslovodstvo razpolaga z vsemi podatki in ocenami.«