Hitro je ugotovila, da bo potrebovala partnerja

LePotička: Tradicionalna in ročno izdelana slovenska potica v mini obliki, pripravljeni za dopeko.
Objavljeno
03. november 2016 19.16
Helena Primic
Helena Primic

Janja Štrumbelj se je odločila, da bo ponudbo rogljičkov in mafinov nadomestila s tradicionalno slovensko potico, ki je doslej ni bilo mogoče dobiti v mini obliki, primerni zraven kave in čaja. Za pomoč je zaprosila Jezerškove, ki so takoj prepoznali dobro idejo.

Slovenska potica – ena najbolj reprezentativnih tradicionalnih slovenskih jedi. Pa vendar je v slovenskih kavarnah in slaščičarnah ni mogoče naročiti poleg kave in čaja kot na primer rogljiček ali mafin. Tista »ta prava« potica, kot jo pečejo babice, se namreč rada drobi, ko jo enkrat načneš, pa tudi zelo hitro posuši. Zato se je gostinci izogibajo, turisti ali tisti, ki si zaželijo potice tudi takrat, ko ni praznikov, pa je žal ne morejo dobiti le en kos ali dva.

To je ekonomistka in nekdanja urednica kulinarične revije Janja Štrumbelj ugotovila šele, ko je prijateljico iz tujine hotela povabiti na kavo in kos slavne slovenske potice. In tako se je rodila podjetniška ideja: »V tistem trenutku razočaranja sem pomislila, da bi bilo prav fino, če bi bila potica tako majhna, da je ne bi bilo treba rezati in še ob kavi bi jo lahko stregli, kot na primer rogljičke. Po naključju sem v trgovini zagledala primerne modelčke in ideja je bila na dlani.«

Štrumbljeva je nekaj mesecev vsak prosti čas doma valjala testo, mešala nadeve in pekla mini potičke, čeprav pred to idejo potice ni znala peči. »Iskala sem kombinacijo testa in nadeva, ki je najbolj okusna in ki najdlje ostane sveža, zato sem se udeležila vseh možnih tečajev peke potice in preizkusila na desetine receptov. Veliko sem se ukvarjala tudi s postopkom izdelave, saj sem se zavedala, da moram razmišljati o množični proizvodnji,« je svoje poslovne začetke razkrila mlada podjetnica.

Množična, a ročna

Ker je Štrumbljeva po izobrazbi ekonomistka, je hitro ugotovila, da bo za resen posel potrebovala partnerja iz živilske stroke. Izbrala si je podjetje Jezeršek, jim poslala mail in že čez nekaj dni so začeli sodelovati. »Vse je šlo zelo hitro, saj so Jezerškovi mojo idejo takoj razumeli in mi ponudili pomoč pri razvoju izdelka. Ko smo v njihovi slaščičarski delavnici preizkušali moje recepture, se je med testno peko izluščila ideja o zamrznjenih potičkah za dopeko. Po nekaj poskusih se je izkazalo, da so te celo veliko boljše, kot pa če smo jih takoj spekli do konca. Recepture in postopek izdelave smo tudi tako izpopolnili, da je možno izdelovati večje količine,« je pojasnila Štrumbljeva in dodala, da je izdelava potičk v Jezerškovi slaščičarski delavnici še vedno povsem ročna, kot se za pravo slovensko potico spodobi.

Od darilnih paketov do trgovine

Sledilo je leto, v katerem je mlada podjetnica morala poiskati ustrezno slaščičarsko delavnico, zasnovati embalažo, pripraviti spletno stran in seveda najti ime za to mini in lepo potičko – lePotičko. »Ker sem zagon podjetja financirala iz lastnih prihrankov, ki so bili zelo omejeni, sem morala čim več stvari urediti sama in realizacija poslovne ideje je napredovala dokaj počasi. Poslovni model sem zastavila tako, da sem se izognila velikim investicijam,« je pojasnila mlada podjetnica, ki je svoje lePotičke začela prodajati najprej v obliki darilnih paketov, letos pa je tudi odprla svojo trgovino v Ljubljani.

»Prodaja lePotičk za dopeko prek velikih trgovcev je bila ena od predvidenih prodajnih poti, vendar sem jo videla bolj kot potencialno možnost v daljni prihodnosti. S podporo projekta Štartaj Slovenija pa mi je uspelo v samo dveh mesecih pripraviti vse potrebno, da so lePotičke danes na policah v Intersparu. Tako pri oblikovanju embalaže kot transportu in načinu prodaje je bilo treba namreč upoštevati, da gre za zamrznjena živila, za katera veljajo posebni predpisi,« je pojasnila Štrumbljeva, ki v slovenskem prostoru pogreša več spodbude za podjetniške ideje, ki niso le s področja informatike in visoke tehnologije, pa vendar so dragocene za lokalno okolje in obetajo nova delovna mesta.

»Spodbuda pa ne pomeni nujno v finančnem smislu. Ta je lahko tudi v obliki dane priložnosti – npr. za strokovno mentorstvo, souporabo prostora in opreme, večjo promocijo ali vstop na trg, kot na primer pri projektu Štartaj Slovenija,« poudarja sogovornica, ki ji je Spar Slovenija v celoti odkupil prve izdelke – 900 paketov oziroma 2700 lePotičk. Štrumbljeva v prihodnosti namerava ponudbo lePotičk dopolniti z večjimi poticami in drugimi izdelki, povezanimi s potico – pekači, kuhinjskim tekstilom, kuharskimi knjigami in tečaji peke. »Nekoč pa morda odprem tudi verigo kavarn, kjer bomo poleg kave stregli le potičke lePotičke – še tople, naravnost iz pečice.«