Tiskane izdaje
Ljubljana – V oblikovalskem studiu Kofein Dizajn, ki med svoje prioritete uvršča ukvarjanje s kulturnimi projekti, so pred dobrim letom in pol prišli na idejo o učljivem priporočilnem sistemu za kulturo YU_GO, ki bi uporabniku ponujala individualiziran nabor kulturnih dogodkov.
Kot pravi vodja podjetja Zarja Vintar, zahtevnost projektov v dizajnu v zadnjih letih pada, zato si v Kofeinu radi sami priskrbijo entuziastičen, morda slabše plačan projekt, ki pa je vsebinsko izzivalen. Tako so začeli projekt YU_GO (You go out – ti greš ven), z idejo, da bi ustvarili aplikacijo, ki bi uganila uporabnikov najljubši kulturni dogodek dneva.
Pri razvoju tega priporočilnega algoritma so se povezali z dr. Ljupčem Todorovskim, profesorjem Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in raziskovalcem s področja umetne inteligence. Aplikacija iz odzivov uporabnika na ponujene in obiskane dogodke samodejno spoznava uporabnikove interese in tako ponuja vedno boljša priporočila za nove kulturne dogodke.
Kakšno leto so razvijali aplikacijo, prvi prototip pa so uporabnikom v testiranje ponudili v začetku tega leta. Aplikacija je razvita za naprave iz okolja Android in IOS, nenehno pa jo nadgrajujejo in jo funkcionalno izboljšujejo. Ko si jo uporabnik naloži, ga mora ta najprej spoznati, zato je dobro, da ji vsak dan odgovarja na njena vprašanja. Po kakšnih dveh tednih aplikacija že dovolj spozna uporabnika in ustvari njegov profil ter mu temu primerno predlaga dogodke.
Zasnovana globalno
Odzivi prvih uporabnikov so dobri, predvsem kar zadeva uporabniške izkušnje. »So pa testni uporabniki dali tudi nekaj predlogov za dodatne funkcionalnosti. Želeli so si možnosti deljenja na socialna omrežja, kar bomo vključili v izboljšano različico,« pravi Vintarjeva in dodaja, da je aplikacija brezplačna in bo tako tudi ostalo, saj je njeno poslanstvo spodbujanje potrošnje kulture. Monetizacijo vidijo v prodaji vstopnic, oglaševanju in podatkih o obnašanju uporabnikov, ki so seveda anonimni, a so za načrtovalce v kulturni industriji precej vredni.
»Aplikacijo smo takoj zasnovali kot globalno storitev. Torej bi uporabnik lahko tudi na počitnicah dobival svojemu profilu primerne dogodke. A izkazalo se je, da težava nastane pri zbiranju informacij o dogodkih. Še kar zlahka smo si zgradili slovensko bazo dogodkov, saj smo se povezali z Napovednikom.
Težava je bila pri razširitvi baze na globalno raven. Nobena država namreč nima enotne baze kulturnih dogodkov, kar nam je dalo idejo, da bi ustanovili vseevropsko odprto bazo kulturnih in turističnih dogodkov. Ker je odprta, bi bila brezplačno dostopna tudi drugim razvijalcem, ki bi si podatke želeli uporabljati za razvoj svojih storitev. S to idejo merimo bolj na evropska sredstva, saj je to zagotovo v javnem interesu,« razlaga Vintarjeva.
Veliko konkurence, le oni z umetno inteligenco
Konkurence med ponudniki mobilnih aplikacij, ki imajo dobre baze, je ogromno. Niso pa še našli nikogar, ki bi se priporočanja kulturnih dogodkov lotil z umetno inteligenco.
Da je aplikacija zanimiva, kaže tudi evropska nagrada @diversity idea award, ki jo podeljujejo za inovativne ideje s področja kulture in oblikovanja, ter uvrstitev med finaliste nacionalnih nagrad Central European Startup Awards in oblikovalskega tekmovanja Brumen.
»To nam je bila spodbuda, da smo se lotili razvoja aplikacije,« o tem, kaj jim je prinesla @diversity idea award pravi Vintarjeva. Nagrada pa ni bila denarna, temveč v obliki izobraževanja, povezovanja, pomoči pri razvoju poslovne strategije, modela in podobno. »S tem smo dobili povezavo z mednarodno publiko in razvijalci. Dalo nam je tudi potrditev, da smo usposobljeni enako kot druge zmagovalne ekipe. Poleg tega te tak program prisili, da dobro izdelaš in ubesediš poslovne, strateške stvari,« pravi Vintarjeva.
Iščejo strateškega partnerja
V okviru programa @diversity so se udeležili nekaj predstavitev (pitchev) in ugotovili, da bi za samo idejo dobili malo denarja, zato so semensko fazo financirali sami. »Zdaj pa, ko imamo popolnoma delujoč produkt, ugotavljamo, da bomo v drugi fazi potrebovali večji investicijski kapital za globalizacijo,« razlaga Vintarjeva in nadaljuje:
»Potrebovali bi med 300.000 in 500.000 evrov. Iskali pa bomo strateškega partnerja, ki bo, predvidevam, s področja ponudnikov dogodkov oziroma prodaje kart ali pa kakšen močen organizator dogodkov. Za tvegani kapital in zasebne investitorje smo odprti, četudi so se v semenski fazi zdeli do kulturnih projektov nekoliko skeptični. Zato bi si med strateškimi partnerji zdaj posebej želeli pristojne javne institucije, ki med svoje cilje uvrščajo promocijo kulture in turizma, na primer Slovensko turistično organizacijo in mestne občine. S takim sodelovanjem bi namreč slovenska kultura dobila nov medij za nagovarjanje globalne publike.«
