Imperij Bojana Petana se maje

NLB zahteva od DZS več kot dva milijona evrov; ta terjatev ni del sporazuma z drugimi bankami upnicami.

Objavljeno
09. januar 2015 21.49
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja

Ljubljana - Bojanu Petanu, strastnemu kombinatoriku lastniških povezav, je pritisk dvignila NLB z napovedjo izvršbe. Njena terjatev iz garancije, ki jo je dala DZS zagrebškemu podjetju Digitel, je težka več kot dva milijona evrov. Če dogovora ne bo, gre DZS v skrajnem primeru lahko v stečaj.

Kako poteka prodaja premoženja, s katero bo zadolženi imperij DZS z Bojanom Petanom na čelu poravnal dolgove do bank upnic? Ena od prvih naložb, ki naj bi jo prodali, je Marina Portorož; neuradno se je že razširila informacija, da so prve zavezujoče ponudbe že prejeli. »Ne komentiram,« nas je odpravil Sebastjan Selan, prvi mož Term Čatež (njen več kot 45-odstotni lastnik je DZS). Prodaja je eden od glavnih pogojev za uresničitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS in bank upnic ter slabe banke, ki pa ga, tako viri iz krogov blizu Petana, resno maje zahteva NLB za poplačilo terjatve v višini nekaj več kot dva milijona evrov.

Gre za terjatev iz poroštva, ki ga je dala DZS pred leti zagrebški družbi Digitel, v kateri je bil Bojan Petan prokurist. »Če gre NLB zaradi te terjatve res v izvršbo nad DZS, sporazum o finančnem prestrukturiranju Petanove skupine z bankami upnicami in DUTB pade, posledično bo to na svojih plečih občutilo tudi več sto zaposlenih v skupini DZS,« opozarjajo v Petanovem krogu. »Če kdo ne spoštuje sporazuma z upniki in ga ogroža, je to DZS, ki pri prodaji Marine ni storila še nič,« pravi naš bančni vir.

Zamrznjenih 22 milijonov

Kaj je z izvršbo, ki po trditvah naših sogovornikov visi nad Petanom, smo vprašali tudi v NLB, kjer poslov s komitenti ne komentirajo, hkrati pa poudarjajo, da se je NLB kot skrben gospodar, kar zadeva obveznosti iz naslova poroštva, v splošnem dolžna ustrezno odzvati in storiti vse za zaščito sredstev varčevalcev. Izvršbo, ki je v zraku, je posredno potrdil kar Petan sam. »Dogovori o ureditvi te obveznosti potekajo med DZS, NLB in drugimi podpisniki sporazuma. Prepričani smo, da bomo skupaj našli način za ureditev te obveznosti, ki bo sprejemljiv za vse udeležene.« Na vprašanje, ali je zaskrbljen, ne odgovarja, prav tako ne, kako realna je možnost, da gre DZS zaradi izterjave NLB v stečaj.

Na koprskem okrožnem sodišču smo preverjali tudi, ali je del imperija DZS zaradi finančne in kriminalistične preiskave zamrznjen. Sodišče je za Delo razkrilo, da ima DZS trenutno sodno prepoved razpolaganja, prodaje ali obremenitev delnic Term Čatež; zamrznjeno premoženje je po navedbah sodišča vredno več kot 22 milijonov evrov.

NLB v primežu EU

Zaradi garancije, ki jo je DZS izdala podjetju na Hrvaškem, je po izjavah naših virov ogrožen sporazum o finančnem prestrukturiranju z bankami upnicami in DUTB. Bojan Petan, prvi mož DZS, na vprašanje, kako realen je zaradi morebitne izvršbe NLB stečaj njegove skupine, ne odgovarja.

Viri iz kroga Bojana Petana, prvega človeka založniško-medijsko-turističnega imperija DZS, razkrivajo težave zaradi napovedane izvršbe v višini več kot dva milijona evrov. Če bo NLB res zahtevala izvršbo nad DZS, sporazum o finančnem prestrukturiranju Petanove skupine z bankami upnicami in DUTB pade, posledično bo to na svojih plečih občutilo tudi več sto zaposlenih v skupini DZS, opozarjajo naši viri.

Da se temperatura v Petanovih krogih dviguje, neuradno potrjujejo tudi viri iz NLB, ki dodajajo, da so v banki zdaj zaradi tega tudi sami pod pritiski različnih interesnih sfer. Uradno pa iz NLB sporočajo, da se je banka kot skrben gospodar, kar zadeva obveznosti iz poroštva, v splošnem dolžna ustrezno odzvati in storiti vse za zaščito sredstev varčevalcev. NLB sicer poslovnih odnosov s posameznimi komitenti ne komentira. Sicer pa naših informacij o izvršbi, ki je v zraku, uradno niso zanikali.

Da se z izterjavo nekaj dogaja, je posredno potrdil kar Petan sam. »Dogovori o ureditvi te obveznosti potekajo med DZS, NLB in drugimi podpisniki sporazuma. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj našli način ureditve te obveznosti, ki bo sprejemljiv za vse udeležene.« Petan še poudarja, da v vseh letih gospodarske krize in tudi v letu in pol, kolikor je trajalo dogovarjanje o sporazumu o finančnem prestrukturiranju, DZS ni bila nikoli blokirana, niti za en dan ne. Na vprašanje, ali je zaskrbljen, ne odgovarja, prav tako ne, kako realna je zdaj možnost, da gre DZS zaradi izterjave NLB v stečaj.

NLB bo dosledna pri tem, da dobi denar nazaj, trdijo viri iz banke, vsekakor pa je pripravljena na dogovor z DZS in drugimi upnicami, če ga bo seveda mogoče skleniti. Namen banke ni oteževanje finančnega prestrukturiranja DZS, pravijo viri, toda po drugi strani je pod pritiskom tudi NLB, ki ima omejen manevrski prostor in mora biti striktna pri izterjavi in svojih ravnanjih. Vsako opuščanje bi namreč lahko pomenilo kršitev zavez evropski komisiji, ki so bila dana v zvezi s prestrukturiranjem same banke in v tem smislu upravičenostjo državne pomoči.

Garancija zagrebškemu podjetju Digitel

Dolg, ki bi ga NLB poplačala s pomočjo izvršbe, sicer po navedbah naših virov izvira iz garancije, ki jo je DZS pred leti izdala zagrebški družbi Digitel. Ta je zdaj v predstečajnem postopku. Petan je bil v tej družbi po javno dostopnih podatkih prokurist. Ob preiskavah bosansko-hercegovskih preiskovalnih organov v operaciji Gibraltar, v kateri so aretirali devet oseb, so nekateri mediji v zvezi s to agencijo zapisali, da so se preiskovalci izognili hrvaškemu kraku naveze, ki se prek Digitela vleče do Ljubljane in se menda konča pri agenciji Pristop (ki je bil solastnik Digitela) in Petanu. Oba sta bila, ko so se opravljali posli domnevnega pranja denarja, ki so jih preiskovali v BiH, tesno povezana z agencijo Digitel, nato pa sta iz lastništva leta 2011 izstopila.

Prodaje Marine ne komentirajo

Če torej dogovora z NLB ne bo in bo banka vztrajala pri izvršbi, je ogrožen sporazum o finančnem prestrukturiranju DZS. Tega so aprila lani podpisali z dvanajstimi bankami upnicami. Okvirna pogodba o finančnem prestrukturiranju, ki ureja finančne obveznosti do konca leta 2016, predvideva triletni reprogram posojil, sklenjen je bil dogovor o zamiku pri plačilu obresti, pri tem pa zapisana tudi obveza o zmanjšanju zadolžitve za 10 milijonov evrov na leto. Če bo NLB vztrajala pri takojšnjem poplačilu dveh milijonov, lahko DZS zmanjka sredstev za izpolnitev obveznosti po sporazumu z drugimi bankami upnicami in DUTB, kar pomeni kršitev dogovorov iz njega. To pa lahko privede do odstopa upnic od sporazuma in končno do insolventnosti in stečaja DZS, pravijo naši sogovorniki. Petan na vprašanje, kako realna je ta možnost, ne odgovarja.

Poplačilo drugih dolgov do bank, teh je menda za okoli 150 milijonov evrov, naj bi DZS izvedla predvsem z dezinvestiranjem, torej odprodajo premoženja. Kot so ob potrditvi dogovora sporočili iz DZS, sporazum o finančnem prestrukturiranju ne predvideva odpisov ali konverzije finančnih obveznosti v kapital. Terjatev NLB iz garancije hrvaškemu Digitelu vanj ni vključena.

Ena od prvih naložb, ki naj bi jo po pričakovanjih za poplačilo bank prodali, je Marina Portorož. »Ne komentiram,« nas je odpravil Sebastjan Selan, ko smo ga hoteli vprašati, ali so v postopku prodaje svoje portoroške naložbe že dobili kakšno zavezujočo ponudbo. V DZS so nas, ko smo jih vprašali o napredku prodaje Marine, napotili v Terme Čatež, češ da jo prodajajo oni. Od tam smo dobili odgovor, da postopek prodaje in vse aktivnosti potekajo skladno z načrti, zaradi varovanja interesov družbe pa da konkretnih podatkov ne razkrivajo. Dodajmo, da je sicer Selan, ko je bil še direktor Marine, trdil, da je našel interesente za njen nakup, a iz tega potem ni bilo nič. »Če kdo ne spoštuje sporazuma z upniki in ga ogroža, je to DZS, ki pri prodaji Marine ni storila še nič,« pravi neimenovan bančni vir. Neuradno je sicer spet mogoče slišati, da so domnevni interesenti za Marino Portorož že oddali tudi zavezujoče ponudbe, a nam te informacije v Petanovem krogu niso potrdili.

NPU koplje po Marini

Petan je predsednik uprave DZS in od leta 2012 tudi časnika Dnevnik, lastniško pa je povezan z Marino Portorož in Termami Čatež, nekaj deležev ima tudi v drugih družbah. Terme Čatež, ki so največja naložba DZS in lastnik Marine, je vodil do leta 2012, ko ga je zamenjal Selan, nekdanji direktor Sove. Medtem ko po Petanovih besedah njegove Terme Čatež prodajajo Marino, se z družbo ukvarjajo tudi preiskovalci, ki so se v akciji junija lani, v kateri je sodelovalo kar 140 kriminalistov in policistov, oglasili na 34 naslovih pravnih in fizičnih oseb ter iskali dokumentacijo, povezano z domnevno nezakonitimi posli DZS, Termami Čatež in Marino Portorož. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so se v posle poglobili na podlagi prijave manjšinskih delničarjev Marine in ocene, da je Petan s pomočjo enajstih osumljencev oškodoval lastniško povezani družbi Terme Čatež in Marina Portorož za skoraj 54 milijonov evrov. Pod Petanovo taktirko se je DZS pri tem menda nezakonito okoristila za najmanj 24 milijonov.

Hkrati s kriminalistično se je začela tudi finančna preiskava, zato so kriminalisti ob odredbah za hišne preiskave imeli v rokah tudi sklep za začasno zavarovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi. Po preiskavi je koprsko okrožno sodišče zavarovalo premoženje DZS v višini 22,1 milijona evrov, ki se je v domnevno spornih poslih okoristila; nekateri mediji so špekulirali, da so bile to delnice Marine, kar bi lahko zapletlo postopek prodaje oziroma dezinvestiranja DZS in torej tudi uresničevanja zavez iz sporazuma z upnicami. Petan nam je zatrdil, da takega sklepa sploh nikoli ni bilo. To so nam včeraj potrdili tudi na koprskem okrožnem sodišču. Povedali so, da prepoved uresničevanja pravic in hrambe delnic Term Čatež, katerih lastnik je DZS, ne velja več. Ima pa DZS še vedno sodno prepoved razpolaganja, prodaje ali obremenitev delnic Term, kjer je 45-odstotni lastnik.