Tiskane izdaje
Kot smo poročali, agencija Spirit ugotavlja, da v Sloveniji primanjkuje urejenih poslovnih con, ki bi se približale željam in potrebam potencialnih tujih in domačih investitorjev. Težko je najti večja zemljišča, ki bi bila opremljena z vso potrebno infrastrukturo in kjer bi investitor potreboval samo še gradbeno dovoljenje. Na gospodarskem ministrstvu nove lokacije za industrijo iščejo tudi na degradiranih območjih. S tem bi se izognili, da bi za nove investicije morali uporabiti kakovostno kmetijsko zemljo, kot je v primeru Magne, pa tudi kritikam na ta račun.
Ministrstvo in agencija za raziskovalno dejavnost sta zato sofinancirala raziskovalni projekt za popis in analizo degradiranih območij ter vzpostavitev ažurnega registra. »Osrednji cilj je vzpostavitev delujočega sistema spremljanja degradiranih območij za učinkovitejše načrtovanje rabe prostora in umeščanje investicij,« je pojasnil vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja na gospodarskem ministrstvu Robert Drobnič.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je poudaril, da bo evidenca pomembna, ker bosta agencija Spirit in ministrstvo vedno imela pregled nad območji, predvidenimi za industrijsko rabo. Spirit bo imel pregled nad celotno Slovenijo, skrbel bo tudi za večje investicije. Po regijah pa bodo z začetkom novega leta vzpostavljene vstopne točke one-stop-shop, kjer naj bi po načrtih investitorji prejeli vse potrebne informacije – tudi o potencialnih lokacijah za investicije na degradiranih območjih. V vsaki statistični regiji bo ena takšna točka, posamezne pisarne pa bodo lahko tudi v večjih mestih.
Prevladujejo manjša degradirana območja
Najprej so popisali sedem statističnih regij, in sicer Gorenjsko, Goriško, Jugovzhodno Slovenijo, Podravsko, Pomursko, Posavsko in Zasavsko. V teh regijah, ki obsegajo približno polovico Slovenije, so našli 444 degradiranih območij v skupni površini 1696 hektarjev. Na gospodarskem ministrstvu pričakujejo, da bo skupno število v celotni Sloveniji približno še enkrat večje.
Prevladujejo manjša degradirana območja, in sicer je povprečna velikost 3,8 hektarja. Od vseh 444 jih je le 35 večjih od desetih hektarjev.
Največ je industrijskih
»Cilj je, da se obstoječa degradirana območja v Sloveniji čim bolj in hitreje reaktivirajo, saj predstavljajo pomemben razvojni potencial za spodbujanje gospodarske in drugih dejavnosti, hkrati pa rešujejo prostorsko in okoljsko problematiko,« je poudaril Drobnič.
Obvezno za občine pri pripravi prostorskih načrtov
Po njegovem mnenju je prva celovita evidenca degradiranih območij temelj za celostno obravnavo te problematike in prvi korak pri upravljanju teh območji. Analiza degradiranih območij z vidika opuščenosti, fizične, okoljske in socialne degradacije, lastništva ter razvojnih načrtov pa je osnova za ukrepe, ki bodo spodbujali oživitev in nove investicije na tem prostoru, namesto da se bodo širila stavbna zemljišča na do zdaj nepozidana območja.
Cilj je, da bo evidenca ena od obveznih strokovnih podlag občinam pri pripravi njihovih prostorskih načrtov. »Ko bo celovita evidenca predstavljala tudi eno od obveznih strokovnih podlag občinam pri pripravi prostorskih načrtov, bo to pomenilo podlago za prioritetno obravnavo teh območij,« je dejal Drobnič. Sanacija in prenova degradiranih območij pa bosta pospešeni, ko bodo različna ministrstva sprejela sistemske ukrepe. Ti bodo po besedah našega sogovornika morali stimulirati tako lastnike degradiranih območij za njihovo prenovo kot tudi investitorje k usmerjanju investicij na ta območja.
Na gospodarskem ministrstvu se dogovarjajo z ministrstvom za okolje in prostor, da evidenco prenesejo v njihovo upravljanje, saj bo evidenca prostorski podatek. Po Drobničevem mnenju bodo pomembno vlogo imele regionalne razvojne agencije in občine. Načrtujejo, da bodo regionalne razvojne agencije skrbele za ažuriranje javno dostopne evidence s podatki, ki jih bodo posredovale občine.
