Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarstveniki priznavajo, da populizmi, kakršne smo lahko lani spremljali ob brexitu in izvolitvi novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, prinašajo določeno negotovost, a v novo leto kljub temu zrejo z optimizmom, saj menijo, da bo boljše kot lansko. Ugotavljajo celo, da se lahko iz teh populizmov razvije tudi kaj pozitivnega.
O tem so razpravljali na posvetu o vplivu populizma na mednarodno poslovanje v letu 2017, ki ga je organiziral Inštitut za strateške rešitve (ISR).
»Verjamem, da bo leto 2017 boljše kot lansko, saj vidimo, da poraba narašča,« je napovedal predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Po njegovi oceni se iz dogodkov v ZDA morebiti lahko izcimi tudi kaj dobrega, saj se gospodarski kazalci in odnosi z Rusijo izboljšujejo.
Napoved višje inflacije v evroobmočju, je po besedah predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka za bančnike dobra novica. Tudi sicer v letu 2017 vidi veliko pozitivnih indikatorjev. Kot ugotavlja, ne brexit ne izvolitev Trumpa nista imela negativnih vplivov na finančne trge, ki so celo zrasli.
Trump skrb Kitajcev
Tudi Denis Mancevič iz Slovenske industrije jekla - Sij letos vidi stabilizacijo razmer in priložnosti. ZDA so za Sij 3. najpomembnejši trg, svoj izvoz tja pa kot nišni igralci povečujejo. »Izvolitev Trumpa nas ne skrbi, bolj bi moral skrbeti Kitajce,« je opozoril Mancevič.
Direktor Rika Janez Škrabec slovensko prvo damo v ZDA vidi kot veliko priložnost. Kot je dejal, se je s tem odnos do Rika, ki ima v ZDA veliko naložbo zelo spremenil. Za letos je napovedal odpravo sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo s Trumpom spremenil odnos do Ukrajine in do ruske federacije, kar je glavni trg za Riko, zato pričakujejo pozitivne vplive.
Je pa Škrabec opozoril, da se bodo slovenski izvozniki najbrž soočili z drugo Rusijo, ki je okrepila protekcionizem. A pri tem slovensko gospodarstvo menda lahko računa na dosedanji moder odnos naše države do Rusije.
Populistično o zavarovalnicah
Manj optimističen je bil direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, saj kot pravi populizmi prinašajo negotovost. Poudaril je, da zavarovalniška dejavnost zelo izpostavljena populizmu. Pri tem je izpostavil privatizacijo, ki je po njegovih besedah pri nas postala vprašanje vere, argumenti za državni lastnino pa so zelo populistični: »Več ljudi se bolj spozna na to, kdo je primeren lastnik zavarovalnice, kot pa na svojo zavarovalno polico.«
Od leve: Toni Balažic (Mercator), Sergej Simoniti (AZN), Denis Mancevič (SIJ) in Jure Stojan (ISR). Foto: Jure Eržen/Delo
Kot nespodobna je označil vprašanja, kaj si misli o Hrvatih (kot možnih lastnikih zavarovalnice), opozoril pa je tudi na prisilni egalitalizem pri plačah v državnih zavarovalnicah in dejal, da Lahkovnikov zakon predstavlja sistemsko tveganje. Glede zadnjega je bil kritičen tudi Brodnjak.
Balažič je povedal, da so se ob prevzemu Mercatorja soočali s populističnimi vprašanji. Izpostavil je očitek o zmanjšanju deleža slovenskih izdelkov na Mercatorjevih policah. Ta se je po njegovih besedah skrčil le za eno odstotno točko na 55 odstotkov. Dodal je, da se je po drugi strani povečal delež slovenskih izdelkov na policah hrvaškega Konzuma.
»Mediji bi morali ločiti, kaj je argument in kaj populizem,« je pristavil Balažič in priznal, da se je v določenem trnutku počutil povsem nemočnega.
Mancevič je dodal, da so podobne očitke poslušali tudi glede Sija in Perutnine Ptuj, kjer so večinski lastniki Rusi.
Recept je mendarodna konkurenčnost
Mancevič in Brodanjak sta opozorila na nujnost večje odzivnosti evropske unije na spremembe v svetu. »Edina relevantna je mendnarodna konkurečnost, vse drugo je lari-fari,« je dejal Brodnjak. Mancevič pa je povedal, da premalo govorimo o globalni konkurenčnosti: »Če si konkurenčen, potem ti tudi noben populizem nič ne more.«
