Jani Žlak povlekel prve kadrovske in poslovne poteze

Jelenovo dokončno slovo: v Spektru in GRO poslej vršilca dolžnosti, Jože Velikonja ob pooblastila.

Objavljeno
19. februar 2016 17.00
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Bojan Jelen, nekdanji direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), se je včeraj poslovil še od svoje tretje funkcije na RTH: po odhodu z mesta direktorja hčerinskega Spektra, od včeraj tudi ni več direktor GRO, druge hčere RTH. Janez Žlak, novi direktor, je za v.d. direktorjev obeh hčera za šest mesecev imenoval Staneta Sotlarja in Francija Cvibovška, bivši desni Jelenovi roki Jožetu Velikonji pa neuradno vzel vsa pooblastila.

Kadrovske poteze, ki jih je Jani žlak povlekel po samo mesecu dni na vrhu RTH, niso presenečenje. Po tistem, ko je moral njegov predhodnik Jelen s funkcije direktorja RTH oditi decembra lani, na dobri polovici mandata, ker je izgubil zaupanje nadzornikov pod vodstvom Ervine Jarc, je bilo direktorovanje v GRO samo še vprašanje časa. Včeraj mu niso podaljšali pogodbe.

O razlogih, še zlasti pa o domnevnih nepravilnostih v zvezi z GRO, nenavadnih poslih s prodajo bakra ter o ustanavljanju "vnukinje" za ravnanje z odpadki, Žlak še ne želi govoriti. "Primopredaja 'ključev' bo prihodnji teden, nakar pričakujem nadaljnje ukrepe," pravi.

Prav tako ga skupaj z nadzorniki čaka še "razčiščevanje" Jelenovega, neuradno 250 tisoč evrov vrednega posla okrog prodaje kamnoloma Vode. S prvim marcem bo po naših podatkih dosedanje mesto vodje službe za varnost in zdravje pri delu, ki ga je Jelen zaupal Velikonji po preteku poslanskega mandata - kandidiral je pri Jankoviču -, prevzel tehnični direktor Borut Flisek. Na njegovo mesto pa prihaja Urban Berger, brat Aleša Bergerja, ki je RTH vodil pred Jelenom.

Žlak je poleg kadrovskih že povlekel tudi prve poslovne poteze: prejšnji teden je podpisal dve večji pogodbi za prodajo premoženja, eno v višini dobrih 120.000 evrov, drugo za 200.000 evrov s tujim kupcem. "Če se kaj ne zalomi, nakazilo sledi v petnajstih dneh," pravi.

Prihodnji teden pričakuje še podpis pogodbe z državo o izvajanju programa zapiralnih del za 2016, ki bo osnova za črpanje letošnje, 17,5-milijonske "kvote". Usklajevanja so v zaključni fazi.