Tiskane izdaje
Družba Slovenski državni gozdovi išče novo vodstvo. Doslej je imela tri direktorje, po novem pa bosta samo še dva. Med 21 kandidati so po pisanju današnjega Dnevnika nekdanji plavalec Darjan Petrič, ki že več let kot nadzornik bdi nad poslovanjem gozdarskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke, Janez Peskar, bivši direktor Gozdnega gospodarstva Celje, ki je šlo po lanskem izteku koncesij za izkoriščanje državnih gozdov v likvidacijo, in Robert Tomazin, ki je bil med drugim nekaj let direktor GG Snežnik.
Med prijavljenimi so po navedbah časnika tudi direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič, ki je delal doktorat iz državnih gozdov, Jože Zore, do leta 2015 tehnični direktor Gozdnega gospodarstva Grča iz Kočevja, ter tudi Bogomil Breznik, začasni direktor Triglavskega narodnega parka. Izbiro primernih kandidatov bo opravila kadrovska agencija Profil, ki jo je gozdarska družba najela za ta namen.
Sedanjemu tričlanskemu vodstvu se mandat izteče v kratkem. Poslovnemu pooblaščencu za finance Borutu Mehu ter poslovnemu pooblaščencu za gozdarstvo in lesarstvo Zlatku Ficku 3. marca, vršilcu dolžnosti glavnega direktorja Mihi Marenčetu pa 30. aprila.
Dobiček državnega gozdarskega podjetja večji od načrtovanega
V obdobju med marcem, ko je bila družba ustanovljena, do konca leta 2016 so Slovenski državni gozdovi ustvarili 6,52 milijona evrov dobička pred davki, kar je 3,71 milijona evrov več od načrtovanega. Prihodki so znašali 25,71 milijona evrov, posekali in prodali pa so 530.422 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, kaže preliminarno poročilo o poslovanju.
V današnjem sporočilu so povedali, da je bilo za njihovo poslovanje najpomembnejše obdobje od 1. julija do 31. decembra 2016, ko je družba začela gospodariti z gozdovi v lasti države.
Povedali so, da so s svojim pozitivnim poslovanjem zanikali napovedi dvomljivcev, ki so lani napovedovali, da se bo s 1. julijem 2016 zgodil kolaps v državnih gozdovih. »Družba je prevzela oziroma dobila prek 4600 odločb za sečnjo, od tega večino za sanitarno sečnjo, Zavoda za gozdove Slovenije,« so še dodali.
Na podlagi teh odločb so posekali in prodali 530.422 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, od tega 22 odstotkov listavcev in 78 odstotkov iglavcev.
Največ lesa je posekala kočevska poslovna enota družbe (185.900 kubičnih metrov), najmanj pa mariborska (86.479 kubičnih metrov).
Kot so poudarili v družbi, preliminarno poročilo dokazuje, da je bila ustanovitev družbe smiselna in bo mogoče z nadaljevanjem takšnega poslovanja uresničiti cilje ustanovitve. Vplačila v gozdni sklad, sredstva za gojitvena dela, sredstva za gozdno infrastrukturo in dobiček so skupaj znašali 12,31 milijona evrov, kar po navedbah družbe pomeni, da bo imela država kot lastnica družbe in gozdov pri vsakem prodanem kubičnem metru gozdnih lesnih sortimentov iz svojega gozda finančni učinek v višini 23,21 evra.
