Kitajska podjetja še bolj agresivna glede prevzemov evropskih

Voditelji na vrhu EU-Kitajska tudi o vlaganju v Junckerjev investicijski sklad in državnem protekcionizmu.

Objavljeno
12. julij 2016 16.49
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana − Kitajska vse bolj pogleduje v Evropo tako s prevzemi evropskih podjetij kot s pobudo nove svilne poti, s katero želi okrepiti vezi med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Poznavalec Kitajske Bill Fischer, profesor na poslovni šoli IMD iz Lozane, glede uspeha svilne poti ni optimističen, a kljub temu napoveduje večji prodor kitajskega kapitala v Evropo.

V Pekingu se je včeraj začel in se bo danes končal 18. vrh Evropske unije in Kitajske, na katerem kitajski premier Li Keqiang gosti predsednika evropskega sveta Donalda Tuska in predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja. Vrh naj bi spodbudil gospodarsko sodelovanje med Evropo in Kitajsko, katere gospodarstvo se upočasnjuje.

Evropska unija je največja trgovinska partnerica Kitajske, ta pa je za Evropo druga največja za ZDA. EU je imela lani v blagovni menjavi s Kitajsko rekordni primanjkljaj v višini 180 milijard evrov, saj so kitajska podjetja v Evropo lani izvozila za 350 milijard evrov, evropska pa na Kitajsko za 170 milijard evrov. V blagovni menjavi so primanjkljaj v trgovini s Kitajsko imele vse članice Unije razen Nemčije in Finske. Po drugi strani je Evropska unija v menjavi v storitvah ustvarila rekordni presežek.

Med Evropo in Kitajsko so tudi nerešena vprašanja, predvsem zaradi poceni kitajskih izdelkov v Evropi, denimo jekla. Kitajska podjetja z dampinškimi cenami jekla preplavljajo Evropo, opozarjajo evropski jeklarji. Evropska unija zato Kitajski ne podeli statusa tržnega gospodarstva, proti dampingu pa je uvedla več ukrepov. Na vrhu se bodo voditelji pogovarjali predvidoma tudi o tem.

Na dnevnem redu pa so tudi kitajska vlaganja v Evropo. Voditelji naj bi začrtali politične smernice za pripravo splošnega sporazuma o naložbah in odobrili prvi seznam projektov na področju povezljivosti. Tudi Kitajska naj bi vlagala v Junckerjev investicijski sklad. Kitajske investicije so se v Evropi v zadnjem desetletju precej povečale. V tem pogledu je EU za Kitajsko najpomembnejši trg.

O kitajski gospodarski rasti, prisotnosti v Evropi in možnih prednostih za Slovenijo smo se pogovarjali s profesorjem na poslovni šoli IMD iz Lozane Billom Fischerjem, poznavalcem Kitajske, gostujočim profesorjem na IEDC-Poslovni šoli Bled in glede na britanski Independent enim najvplivnejših uporabnikov twitterja.

Bill Fischer Foto: Uroš Hočevar/Delo

Kakšen bo prihodnji kitajski gospodarski razvoj?

V zadnjih več kot 30 letih sem se naučil, da nikoli ne smemo dvomiti o sposobnostih Kitajcev, da vztrajajo in proizvajajo. Ne glede na ovire vedno najdejo pot, da jih premagajo. To je dobra začetna točka pri razmišljanju o kitajski prihodnosti, ne glede na temo. Prav gotovo bodo spremembe. Kitajska ima še vedno izvozno gospodarstvo, njihovi partnerji – torej mi – pa ne uvažajo več kot nekoč.

Kitajci nimajo pravih partnerjev za rast. Zato morajo svoje gospodarstvo spremeniti, tako da bo domača potrošnja pomembnejša. To je mnogo težje kot si, oni in mi, predstavljamo. Izdelki in storitve, narejeni za potrebe tujih potrošnikov, se ne morejo preprosto ali hitro spremeniti.

Kitajska se bo srečala še z nekaterimi drugimi večjimi izzivi, kot je domači dolg. Kitajska se ukvarja tudi s starajočim se prebivalstvom in, kar je še dražje, delovno silo. Zato so temelji sedanjega modela rasti, ki je bil spektakularno uspešen, v nevarnosti. Navsezadnje Kitajska potrebuje prenovo izobraževalnega sistema, da bo lahko uspešno tekmovala v spremenjenem svetu, kjer bosta znanje in vodstvena sposobnost pomembnejša od zgolj majhnih stroškov. Potrebno bo torej veliko sprememb.

Opažamo številne kitajske prevzeme evropskih podjetij, tukaj je tudi kitajska pobuda »en pas, ena cesta« (One Belt One Road) oziroma gradnja nove svilne poti.

Pomen kitajskih prevzemov bo v prihodnosti zrasel. Evropa je za kitajska podjetja, ki se srečujejo s prej omenjenimi izzivi, dober trg za vlaganja. Za zelo razumno ceno je mogoče kupiti intelektualno lastnino, blagovne znamke, distribucijo in talente. Za kitajska podjetja ne obstaja lažji in hitrejši način, da se vključijo v svetovno gospodarstvo.

Menim, da obstaja omejen čas, ki to dopušča. Kitajska podjetja se tega zavedajo, zato bodo v bližnji prihodnosti še agresivnejša. Popolnoma drugače je pri pobudi »en pas, ena cesta«. To je velikanski projekt. Precej manj sem optimističen glede njegovega uspeha. Po poti je ogromno kulturnih in političnih pasti, ki se jim je treba izogniti.

Kakšna bo vloga Kitajske v Evropi?

Najprej bi se vprašal, kakšna bo vloga Evrope v prihodnje. A to ni vaše vprašanje. Evropa še ni bila na tako veliki preizkušnji. Če bo razpadla ali pa bo resno ranjena, bo razmerje do Kitajske v prihodnje precej drugačno. Kitajska se zavzema za Evropo kot velik in enoten trg. Če Evropa tega ne bo mogla zagotoviti, bodo Kitajci precej manj spoštovali Evropo. Spoštujejo namreč moč.

Evropa po brexitu ali še kakšnem drugem dogodku bo precej šibkejša in tako tudi manj privlačna. Treba je reči, da je Kitajska tudi sama pred izzivi, ki na preizkušnjo postavljajo sedanji model. Trezen razmislek o našem času kaže, da bo veliko stvari, ki jih imamo za samoumevne, v ne tako oddaljeni prihodnosti na preizkušnji.

Kitajska lahko financira in gradi infrastrukturo v Evropi. Kakšne so prednosti in slabosti tovrstnih infrastrukturnih projektov? Ali opažate protekcionizem?

Neizogibno in normalno je, da bodo kitajska podjetja imela svojo vlogo v evropski infrastrukturi. Huawei že ima takšno vlogo v telekomunikacijah, druga podjetja pa se mu bodo pridružila na drugih infrastrukturnih trgih. Se bosta pri tem pojavljala sumničenje in protekcionizem? Nedvomno. Ni lahko sodelovati s kitajsko vlado. A če takšni sumi in ovire ne bodo preseženi, ne bomo nikoli dosegli prave svetovne ekonomije.

Kako lahko majhna država, kakršna je Slovenija, izkoristi kitajski prodor v Evropo?

Globalni trgi prihodnosti niso odvisni le od velikosti proizvodnje, ampak tudi od idej. Slovenija je majhna, a prave ideje so lahko slovenska prednost. Kitajci to znajo prepoznati, zato jih bo obilica idej privlačila. Slovenija mora zato podpirati aktivnosti, ki slonijo na znanju, s čimer lahko izstopa na svetovnem trgu.