Tiskane izdaje
Ljubljana – Pod investicijo Magne je padla še ustavna ovira, saj sta Bojan Požar in Franci Matoz vložila zahtevek za ustavno presojo zakona »Lex Magna.« Proti potencialu več tisoč delovnih mest se je oblikovala še močna gospodarsko-politična naveza. Pri tem se nakazuje morebitna povezava podjetja ADK in SDS.
Ko so konec lanskega decembra v državnem zboru potrdili zakon o zagotavljanju pogoje za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče–Slivnica, so proti glasovali le trije poslanci – vsi iz ZL. S stisnjenimi zobmi so za zakon glasovali tudi številni poslanci SDS, čeprav so v razpravah opozarjali, da bi bilo morda primerneje izbrati drugo lokacijo za investicijo Magne.
Čez nekaj mesecev pa se je odnos SDS do največje greenfield investicije v Sloveniji po osamosvojitvi povsem spremenil. Investicija, ki v prvi fazi prinaša okoli 400 delovnih mest, kasneje pa lahko tudi do 3000, bi lahko zaradi številnih ovir, tudi političnih, pobegnila v sosednjo Madžarsko ali Hrvaško.
Namigovali so, da je vstop Magne problematičen
V SDS pa so v minulih tednih vse bolj jasno namigovali, da je zanje vstop Magne v Slovenijo problematičen. Prvak SDS Janez Janša je na nedavnem srečanju članov stranke v Lovrencu na Dravskem polju izpostavil dva projekta, »ki pomembno zaznamujeta politično realnost«.
Eden je drugi tir, pri katerem je pozval k zbiranju podpisov za razpis referenduma, drugi je projekt Magna Steyr. Janša je na tem dogodku prisluhnil argumentom župana občine Kidričevo, ki je dejal, da imajo v njegovi občini bolj primerno lokacijo za Magnino investicijo, kakor je hoška, Janša pa je, kot navajajo na spletni strani SDS, na to dejal, da se odgovor na vztrajanje vlade pri Magni skriva v tem, da bo lakirnico v Hočah gradilo podjetje iz skupine, kjer je bil nekoč kot direktor zaposlen kmetijski minister Dejan Židan in da zato vse skupaj »smrdi po sistemski korupciji«. Pri tem je mislil na Pomgrad. Predsednik uprave murskosoboškega gradbinca Igor Banič nam je pojasnil, da se z Magno pogajajo, da pa je vprašljivo, kdaj naj bi se začela gradnja.
Nasprotovanje SDS investiciji v Hočah še najbolje ilustrira odziv zagnanega poslanca Žana Mahniča, ki je v nedavnem zapisu na enem od socialnih omrežij zapisal, da »namesto da bi Slovenija postajala visokotehnološka družba, gradimo lakirnice, ki so strupene za ljudi in okolje«. Krščanski forum SDS pa je pred dnevi objavil novico z naslovom Dvojna ekološka bomba, v kateri povežejo ekološko nesrečo na Vrhniki in investicijo Magne. Tudi oni poudarjajo problem lakirnice, okoljsko problematiko in domnevne koruptivne posle.
Eden od vlagateljev ustavne presoje zakona o Magni je poleg Bojana Požarja tudi Franci Matoz, ki ima tesne povezave s SDS, saj bil leta 2011 kandidat te stranke na parlamenatrnih volitvah, poleg tega kot odvetnik zastopa Janšo v številnih sodnih postopkih (prostitucija, Patria, parcela Trenta).
Kot prva stranka je vlogo za vstop v postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za lakirnico pri agenciji za okolje vložila Krajevna skupnost Orehova–Hotinja vas. Njen predsednik je Janko Lah, podpredsednica pa Natalija Pavokovič; oba sta kandidirala na listi SDS.
Lakirnica v Hočah že stoji
Najbolj zanimivo pri tej zgodbi pa je, da ko v SDS nizajo ekološke argumente proti Magni, dejstvo, da v Hočah že obstaja lakirnica. Ta je v lasti podjetja ADK (okoli 600 zaposlenih), eden od lastnikov in direktorjev pa je Friderik Čeček. ADK je nastal leta 1995 po privatizaciji Metalne, Čeček pa je bil, denimo, leta 2012 uvrščen na 78. mesto med najbogatejše Slovence na lestvici revije Manager.
Zanimivo pri vsem tem je, da je Čeček član Zbora za republiko. Gre za civilno družbeno gibanje, ki je v zadnjem obdobju postala predvsem izpostava SDS, saj zboru predseduje France Cukjati, ki ima še vedno visoke funkcije v SDS. Kaj bi pomenil prihod Magne v Hoče za lokalna podjetja, kakršno je ADK, pa si lahko le predstavljamo. Skušali smo dobiti Čučkov odziv, a za Delo ni bil dosegljiv. Bojan Požar je dejal, da Čečka ne pozna in zanj še ni slišal.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je »financerju ustavne presoje sporočil, naj več vloži v zaščito okolja v svoji proizvodnji, ker bodo za njega veljala enaka pravila kot za Magno«. O imenih ni govoril, lahko pa domnevamo, da gre za ADK.
Ljubljanski močvirniki
Počivalšek je še izrazil upanje, da razlastitve ne bodo potrebne in dodal: »Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni. Pri nadomeščanju kmetijskih zemljišč smo se odpovedali poseku gozda v največji meri. Nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru.«
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je ocenil, da vložitev ustavne presoje zakona ni takšna ovira kot postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Nenazadnje je tudi Magna napovedala, da se bo ob dodatnih zamudah iz Slovenije umaknila.
»Skupaj z Magno pripravljamo odgovore na vprašanja in dileme glede okoljevarstvenega soglasja. Vplivi na okolje so več kot v mejah zakonskih določil. Gre za novo proizvodnjo in pričakujem, da s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja ne bi smelo biti težav,« je dejal Cantarutti.
Po njegovih besedah so tik pred dogovorom glede zemljišč. Zemljišča, ki jih je uporabljal zavod Rinka, so na voljo kmetom za nadomestna zemljišča, v teh dneh pa pričakujejo tudi dogovor glede zemljišč, ki jih uporablja Perutnina Ptuj.
O Rogoškem gozdu v petek
»Upajmo, da bo volk sit in koza cela«, je o zapletih glede investicije Magne in vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona, ki je podlaga za naložbo, dejal Simon Žlahtič, član civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd.
Po njegovih besedah v iniciativi ne nasprotujejo postavitvi tovarne oziroma lakirnice, moti jih zgolj program podeljevanja nadomestnih zemljišč, ki predvideva tudi posek dela Rogoškega gozda. Glede na to, da naj bi Magna v prvem koraku postavil obrat le na 8,6 hektarjih, bi se jim zdelo umestno, da bi zemljino začasno deponirali – po zakonu je dovoljen rok eno leto – nato pa bi država, občina in krajevna skupnost skupaj poiskali najustreznejšo rešitev. Na zboru krajanov v petek bodo to problematiko še enkrat predstavili, krajani pa bodo o projektu tudi glasovali.
