Kodeks upravljanja nejavnih družb v javni razpravi

Izjavo o spoštovanju pripročil kodeksa bodo morale prihodnje leto v letno poročilo vključiti tudi nejavne družbe.

Objavljeno
18. januar 2016 18.10
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Nejavne družbe bodo morale v letna poročila za leto 2016 vključiti tudi  izjavo o upravljanju. V ta namen so ministrstvo za gospodarstvo, Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in GZS pripravili kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki je od danes do 18. februarja v javni razpravi.

Doslej so izjave o spoštovanju načel enega od kodeksov objavljale le javne in državne družbe, novela zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pa je to obveznost razširila na vse družbe, ki so zavezane k reviziji, torej tudi nejavne. Število zavezank se je tako po podatkih ministrstva povzpelo na 1300 družb.

Dobre prakse in preglednost

Predsednik strokovnega združenja ZNS Gorazd Podbevšek pojasnjuje, da je osnovni namen kodeksa za nejavne družbe pomoč v obliki priporočil, saj mnogi lastniki in direktorji niti ne vedo, kaj je optimalna praksa upravljanja, ker se ukvarjajo predvsem s poslom.

Drug namen uvedbe spoštovanja kodeksa tudi za te družbe pa je preglednost poslovanja. »Gre za to, da so ne le lastniki kapitala, ampak tudi drugi deležniki seznanjeni s tem, kako je družba upravljana,« je v nedavni razpravi o kodeksih poudaril Podbevšek.

»Naš namen ni bil vzpostavljati dodatne ovire, ampak družbam pomagati, da se začnejo zavedati priporočil dobre prakse. Če bodo ugotovile, da ta priporočila zanje niso primerna, pa bodo še vedno lahko povedale, zakaj jih ne upoštevajo,« pravi Dušan Pščeničnik z ministrstva za gospodarstvo. Kot poudarja, določila kodeksa nikoli niso zavezujoča, ampka sledijo načelu spoštuj ali pojasni: »Bistveno je da so javnost in deležniki z odstopanji seznanjeni.«

Nejavne družbe so drugačne

V Sloveniji že imamo kodeks javnih delniških družb in kodeks družb v državni lasti, zakaj torej poseben kodeks za nejavne družbe? »Nejavne družbe so drugačne in to je bilo treba upoštevati,« odgovarja Podbevšek. Kot pojasnjuje, so javne družbe običajno velike in poudarek je na razpršenem lastništvu delničarjev, pri nejavnih družbah pa imamo delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), podjetja pa so srednja in velika. Dodaja, da so prav zato naredili dve stopnji kodeksa: Prva skupna stopnja je namenjena srednjim in velikim družbam, napredna stopnja pa je nadgradnja za velike družbe po ZGD.

In kaj priporoča predlog kodeks upravljanja nejavnih družb? Družba naj bi varovala pravice vseh svojih deležnikov - od zaposlenih do upnikov. Poleg tega naj bi poskrbela za ločevanje interesov družbenikov in družbe ter skrbela za obvladovanje nasprotja interesov. Družbeniki bi morali biti enakopravno obravnavani in obveščeni, vsaki družbi tudi d.o.o. pa priporoča oblikovanje organa nadzora, ki naj bo strokoven, v njem pa naj sedi vsaj en neodvisen strokovnjak.

Glede organov vodenja predlog kodeksa priporoča, da naj v njem sedijo samostojne in strokovne osebe, ki bodo delovale izključno v korist družbe, ne glede na to, ali so tudi družbeniki. V skladu s tem kodeksom nadzorniki nimajo pristojnosti sprejemanja vodstvenih odločitev ali dajanja navodil vodstvu. Glede plačil direktorjev pa kodeks priporoča fiksni in variabilni del plačila, pri čemer naj bi bil zadnji odvisen od uspešnosti.

Marca potrditev

Pšeničnik večjih sprememb kljub javni razpravi ne pričakuje, na ministrstvu si tako obetajo, da bi lahko bil kodeks marca potrjen na vseh organih. Čeprav kodeks še ne velja od začetka letošnjega leta, to ne bo spremenilo obveze nejavnih družb, da prihodnje leto v letnem poročilu razkrijejo spoštovanje načel kodeksa. »To ne bo vplivalo na sam obstoj razkritij, lahko pa bo vplivalo na pojasnila, saj družbe zdaj še ne vedo, kaj priporoča kodeks,« meni Podbevšek.