Koliko milijonov bo Odlazek še speljal upnikom in državi?

Odlazek nemoteno nadaljuje poslovni model, po katerem naj bi upnike ogoljufal za več milijonov evrov.
Objavljeno
09. junij 2017 19.50
Jan Bratanič
Jan Bratanič
Napovedi, ki smo jih v Delu zapisali pred nekaj meseci, se uresničujejo. Maj je prinesel več stečajev podjetij iz poslovne mreže, s katero je prek družbe Eurofit povezan poslovnež in medijski mogotec Martin Odlazek z družino. Oblasti pa, kot da jim je vseeno.

Rdečim številkam so »podlegla« podjetja Set, Papir Servis, dobra dva tedna prej pa še Korotan, v lastništvu katerega je z desetodstotnim deležem med drugimi Papir Servis. Stečaje so predlagale uprave podjetij, kar ni nepomembno. Eden naših virov namreč trdi, da so stečaji pomemben instrument za zaščito Odlazkovega premoženja, ki izhaja iz poslov skupine Krater. Na ta način naj bi upnike oškodoval za več milijonov, če ne kar več deset milijonov evrov.

V Delu in drugih medijih smo v preteklosti že popisali postopek prenosa denarnega toka in premoženja med podjetji, ki se s spretnimi lastniškimi rošadami pojavljajo zdaj tu, zdaj tam v Odlazkovem poslovnem imperiju. Ko izpolnijo svoj namen, jih lastniki dodobra izpraznijo in ugasnejo. Cilj tega početja je po mnenju našega sogovornika jasen: »Ohranjanje lastništva, nadzora nad denarnimi tokovi in osebnega premoženja.«

Novo poglavje, isti modus operandi

Eni zadnjih takšnih operacij smo bili priča v maju, ko sta šli v stečaj nekdaj osrednji družbi skupine Krater Set in Papir Servis. Če je zadnji leta 2011 ustvaril okoli 66 milijonov evrov poslovnih prihodkov, so ti do konca lanskega leta usahnili na vsega deset milijonov evrov. Leto 2011 je bilo tudi predzadnje, v katerem je Papir Servis ustvaril dobiček, po izgubi okoljevarstvenega dovoljenja leta 2013 je namreč zazevalo devetmilijonsko brezno izgube, ki je lani vnovič znašala visokih 7,2 milijona evrov.

Nič drugače ni ob pregledovanju nekoliko manj ažurnih podatkov skupine Papir Servis, ki je še leta 2012 ustvarila dobrih 90 milijonov evrov poslovnih prihodkov, leta 2015 pa vsega 35 milijonov evrov. Trend krčenja poslovanja je nesporen, revizor letnega poročila KPMG pa je pri tem opozoril tudi na dobrih 17,8 milijona evrov negativnega kapitala, kar pomeni, da so dolgovi in obveznosti skupine za toliko presegali knjigovodsko vrednost njenega premoženja. A tudi ta je lahko varljiva, na kar kaže podatek, da je Papir Servis svoj 66-odstotni delež v družbi Set vrednotil na 4,6 milijona evrov.

Delež v družbi, ki je že tedaj izkazovala 16,5 milijona evrov negativnega kapitala, družbi, ki je danes v stečaju. A tudi to se je napovedovalo že nekaj časa, najprej s prodajo tiskarskih strojev družbi Salomon, ki je nato pridobila tudi posle tiskanja množice revij in časnikov Dnevnik ter Nedeljski dnevnik. Družba Set je medtem poslovno usihala – poslovni prihodki so se med letoma 2011 in 2016 znižali z 38,4 na dobrih 14 milijonov evrov. Pred stečajem je Delo TČR, ki je dosegel poslovni zenit s skoraj 19 milijoni evrov prihodkov v letu 2008, lani pa jih je pridelal le še za vzorec, 38.000 evrov.

Le kaj čakajo organi pregona?

Tu zelo verjetno ni naključij. Salomon je v času, ko sta se omenjeni družbi poslovno krčili, dosegal visoko rast. Na ravni matične družbe je med letoma 2011 in 2016 okrepil poslovne prihodke za približno petkrat, na dobrih 45 milijonov evrov. Na ravni skupine jih je bilo glede na trend rasti v matični družbi najverjetneje krepko več od 50 milijonov evrov (po zadnjih podatkih za leto 2015 so znašali 49,5 milijona evrov). Salomon je tako že nekaj časa novi center zdravega jedra poslovne mreže, ki ga s posrednim lastništvom prek podjetja Eurofit obvladuje Odlazkova družina.

Tu se postavlja vprašanje, zakaj so banke in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) dopustile položaj, v katerem se zdijo precej pičle možnosti za poplačilo terjatev, ki jih imajo do družb iz poslovnega omrežja, spletenega okoli družb Krater in Salomon? Zakaj so oblasti pasivno spremljale, kako jim med prsti polzijo milijoni? Eden izmed potencialnih oškodovancev je zapisal: »Poenostavljen pogled s ptičje perspektive ponuja preprosto ugotovitev. Če je fizična oseba [Martin Odlazek] v resnici večinski lastnik skupine podjetij, ki državnim bankam ne povrnejo več deset milijonov evrov posojil, pri tem pa z družinskimi člani vred uživa razkošno življenje multimilijonarjev, gre lahko le za zelo dobro organizirana kazniva dejanja.«

Z izjemo osamljenih primerov – zaradi sporne prodaje delnic Gorenjskega tiska je bil Odlazek obsojen na šestmesečni hišni pripor – se oblasti z Odlazkom niso pretirano ukvarjale. A tudi to se spreminja. Na Fursu so sicer zapisali, da na vprašanja o konkretnih davčnih zavezancih zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo odgovoriti. Neuradno pa nam je uspelo izvedeti, da naj bi bile preiskave v teku, a da so postopki, kjer obstaja sum na večje število malverzacij, običajno bolj dolgotrajni. Na specializiranem tožilstvu so nam medtem zagotovili, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka in da »zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati«.

Brezupni položaj upnikov

Podobno skopi z informacijami so v DUTB, ki je med prvimi začela postopke izterjave. Koliko od 19,6 milijona evrov terjatev do družb Papir Servis, Set in Delo TČR bo dobila povrnjenih, za zdaj ni jasno. Glede na opisano pa lahko pričakuje precej pičel izplen, saj dolgovi in obveznosti vseh družb konkretno presegajo njihovo premoženje.

Izredno pomembno vlogo bodo zato morali odigrati stečajni upravitelji, ki lahko na podlagi prenovljenih insolventnih zakonov na sodišču izpodbijajo sporne posle dolžnika, zaradi katerih so bili oškodovani upniki. V primeru povezanih pravnih oseb ima upravitelj moč poseči celo v pet let stare posle stare. Če bi bilo, denimo, ugotovljeno, da je Salomon za tiskalne stroje Seta plačal manj od tržne cene, bi lahko sodišče odredilo, da poravna razliko. A zaradi zamotanosti tovrstnih poslov je takšno ugotavljanje velikokrat prezahtevno za osamljenega stečajnega upravitelja, ki za povrhu pogosto nima dovolj sredstev, da bi lahko financiral najem strokovne pomoči. Odlazek bi tako lahko znova prelisičil upnike ugasnjenih podjetij, medtem ko na drugi strani kupuje radijske postaje in menda celo televizijo.