Tiskane izdaje
Po katastrofalni žledni ujmi napovedana ustanovitev lesnega podjetja v državni lasti zato, da bi z njim uravnotežili dogajanje na domačem lesnem trgu in preprečili razprodajo lesa, ki bo odstranjen iz poškodovanih gozdov, postaja realnost. Potem ko smo v Delu že pretekli mesec prvi razkrili, da bo Slovenija po zgledu ureditve v Avstriji dobila podjetje, ki bo poskrbelo za vzpostavitev mreže zbirnih centrov in skladišč lesa, njegova naloga pa bo tudi skrb za predelavo lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo, imelo pa bo pomembno vlogo tudi pri upravljanju državnih gozdov po izteku koncesij leta 2016, je zdaj že bolj kot ne jasno, da je narejen prvi konkretni korak k ustanovitvi državne družbe Slovenski les, d. o. o.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so namreč že pripravili osnutek zakona, ki je bil predstavljen v koaliciji. V partnerskih strankah ga morajo zdaj pregledati za to področje kompetentni ljudje, in ko bo usklajen na ravni koalicijskih partnerjev, ga bodo po napovedih dali v vladno proceduro. Takrat bo tudi natančneje predstavljen javnosti.
Po zgledu Avstrije
Minister Židan ne skriva želje, da bi bil zakon, na podlagi katerega bo ustanovljeno podjetje Slovenski les, d. o. o., sprejet čim prej. Čeprav podrobnosti o samem zakonu in podjetju noče in zaradi postopkov, kot pravi, tudi ne more razkrivati, je ob vseh ugibanjih in zadnjih ugibanjih v javnosti vendarle povedal: »Gospodarske družbe ne ustanavljamo zato, da bi dobili gospodarsko družbo, ki bi kupovala les in kogar koli izrinjala s trga, les pa potem prodajala naprej v Sloveniji ali kam drugam. Samo zato je ne bi ustanavljali. Po koalicijski pogodbi smo se dolžni pripraviti na leto 2016. Koalicija je sprejela odločitev, da bo v bodoče državni gozd upravljan prek enovitega podjetja. Žled pa je povzročil, da ustanovitev poteka izjemno hitro. Potrebna je ustanovitev s posebnim zakonom, ker so nekateri odmiki od splošnega gospodarskega prava, kar ni posebna novost. Če samo pogledamo v sosednje države, so denimo tudi v Avstriji leta 1996 s posebnim zakonom ustanovili državno gospodarsko družbo za les.«
Različna jamstva
za najetje posojila
Taka gospodarska družba je med krizo usposobljena - in to je tudi namen botrov slovenske lesne družbe -, da se po potrebi pojavi kot sekundarni kupec lesa. In to tako, pravijo, da to zanjo ne bo pomenilo poslovnega bremena in da družba s temi posli ne bo ustvarjala minusa.
»Res je, da gospodarska družba, ko bo ustanovljena, potrebuje tudi nekaj finančnih virov. Možnosti so različne. Bilo je narejenih kar nekaj izračunov. Kot kaže, bo treba manj denarja, kot smo računali v začetku. Govorimo o skupno 30 do 35 milijonov evrov potrebnega denarja, ki se lahko zagotovi iz več virov kot garancijski potencial v primeru, če gre za posojila. Je pa možno izbrati različna jamstva. Ena od možnosti je jamstvo v stvarnem premoženju ali prenesenem premoženju ali pa je jamstvo prek državnega zbora ali pa uporaba kakšnega tujega vira, ki je že v Sloveniji. To je točka, na kateri se mora opredeliti koalicija.«
Na vprašanje, ali je v igri tudi jamstvo z gozdom v lasti države, Židan odgovarja: »Mnogo nas je, ki gledamo v državnem gozdu bogastvo in se zavedamo, da je gozda celo premalo in da je slabih 20 odstotkov gozda v državni lasti treba varovati. Zato nisem na strani tistih, ki mislijo, da bi dali državni gozd v zastavo.«
Ker so možnosti za najetje omenjenih 35 milijonov evrov posojila ali tudi manj, če jim bo uspelo zagotoviti denar tudi iz kakšnih drugih virov, se resorni minister bolj nagiba k rešitvam, ki ne bodo vključevale jamstva z gozdovi. »Ampak tudi na tej točki se je treba koalicijsko uskladiti,« pravi.
