KPK po treh letih spanja v nadzor kadrovanja v državnih družbah

Čeprav je Komisija za preprečevanje korupcije po zakonu pristojna za SDH, se to počuti le občasno.

Objavljeno
14. marec 2017 17.29
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana − Čeprav je KPK že skoraj tri leta pristojna za nadziranje kadrovskih postopkov v državnih družbah, doslej tega ni preverjala. Zdaj napoveduje sistemsko preučitev imenovanj in razrešitev članov uprav in nadzornih svetov v državnih družbah.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je aprila 2014 prinesel tudi posebno poglavje o integriteti, ki naj bi pri upravljanju državnih družb preprečil konflikt interesov, korupcijo, prejemanje nedovoljenih daril, lobistične stike in druge vplive, nepregledno kadrovanje itn. Nad tem poglavjem pa po zakonu bedi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo ves ta čas vodi Boris Štefanec.

A KPK se je v tem času le občasno počutila pristojno za tak nadzor, marsikdaj pa preprosto ne. »To ni pristojnost komisije, ki jo zastopam,« je pred kratkim v oddaji Tarča na vprašanje o kadrovanju in upravljanju z državnim premoženjem odgovoril Štefanec. To pa ne drži. Kot pojasnjuje pravnik in soavtor zakona o SDH Gorazd Podbevšek, je KPK prekrškovni in nadzorni organ ter ima pristojnost za nadzor nad delovanjem SDH in upravljanjem družb v državni lasti.

Enkrat pristojna, drugič ne

Tudi v primeru Luke Koper, kjer Gregor Veselko, ki zaradi razrešitve družbo toži in od nje terja odškodnino, hkrati pa z Luko posluje, nam je KPK odgovoril, da ne more presojati o konfliktu interesov. Se je pa komisija očitno počutila pristojno, da v primeru poskusa zamenjave nadzornikov Luke zaradi suma nezakonitega vplivanja začne postopek proti Marku Jazbecu. Komisija je postopek ustavila, saj v obravnavani zadevi glede na zbrane podatke ni bilo mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije zaradi neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja, zdaj odgovarjajo na KPK.

Pristojno se je KPK počutila tudi pri presoji zaposlitve Roka Praprotnika v NLB, kjer je po dveh letih ugotovila, da ta ni bil voden pregledno. Vendar pa komisija ni začela postopka v primeru imenovanja treh spornih nadzornikov NLB v začetku lanskega leta.

Najprej nič, zdaj vse

Po zakonu o SDH mora vodstvo holdinga razkriti in pojasniti, ali je za nadzornike v državni družbi predlagalo kandidate, ki niso prestali sita kadrovske komisije. Vse to pa lahko nadzira KPK, ki pa tega doslej ni storila: »Komisija konkretnih primerov v povezavi z razkorakom med predlaganimi kandidati kadrovske komisije SDH in dejansko potrjenimi kandidati s strani SDH ni preiskovala in preverjala. Prav tako nismo prejeli prijave, ki bi se nanašala na to vsebino.«

A zdaj napovedujejo, da bodo letos sistemsko preučili postopke političnega kadrovanja ter postopke imenovanj in razrešitev članov uprav in nadzornih svetov državnih družb v okviru ter pripravili načelno mnenje. »V okviru načelnega mnenja se bo komisija opredelila tudi do nezakonitega vplivanja na druge postopke odločanja organov družb s kapitalsko naložbo države ter SDH,« dodajajo. Članica kadrovska komisije SDH je namreč Jagoda Vitez iz KPK.

Predsednica uprave SDH Lidia Glavina je za Delo zatrdila, da ta uprava – in kolikor ji je znano, tudi prejšnja – nikoli ni potrdila nobenega kandidata, za katerega bi kadrovska komisija dala negativno mnenje ali ne bi izvedli predpisanih postopkov.

Uradno vplivov ni

Člani organov upravljanja, komisij in zaposleni SDH morajo pooblaščenca družbe za skladnost obvestiti o vseh morebitnih poskusih lobiranja ali drugih stikih, ki bi poskušali vplivati na upravljanje državnih deležev ali razpolaganje z njimi. A čeprav lahko dnevno spremljamo poskuse vplivanja politike na tovrstne odločitve, sodeč po odgovorih SDH in KPK takšnih stikov ni bilo. »Komisija glede na razpoložljive evidence prijave, ki bi ustrezala vašemu vprašanju, še ni prejela,« odgovarjajo na KPK. Tudi na SDH pravijo, da doslej niso zabeležili nobenega lobističnega stika.

Da ni klicev in sugestij, ves čas zatrjuje tudi vodstvo SDH. »Včasih se želi kakšen kandidat osebno predstaviti, ampak večinoma za to nimamo časa. Politiki pa mene ne kličejo,« je povedala Glavina. Nekdanji šef SDH Matej Pirc je, denimo, junija 2014 o pritiskih glede kadrovanja dejal: »Po spremembi statuta, ko je jasno, da je odgovornost imenovanja na upravi, se je to spremenilo.« A kot je slišati iz krogov SDH, neposrednih pritiskov mora res ni, so pa pritiski prek medijev. Izjave politikov, kaj v zvezi določeno državno družbo želijo ali pričakujejo, pa lahko spremljamo vsi. Zelo očitno so bila ta prizadevanja izražena ob imenovanju uprave in nadzornikov SDH.

SDH mora po zakonu pripraviti tudi načrt integritete za obvladovanje korupcijskih in drugih tveganj. Ker tudi to nadzoruje KPK, nas je zanimalo, kašna je njena ocena tega načrta, a so odgovorili, da nam vsebinskih informacij ne morejo posredovati.