Lahova in Pajenkova ne čutita krivde za usodo Probanke

Lahkova meni, da je banka zašla v težave zaradi dvigovanja kapitalske ustreznosti. Pajenkova pa se marsičesa ne spomni.

Objavljeno
14. april 2016 14.19
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana − Pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je nastopila nekdanja članica uprave Probanke Milana Lah. Na vprašanje, ali se čuti krivo za usodo banke, je med pričanjem, odprtim za javnost, odgovorila: »Zelo mi je žal, krivde pa ne čutim.«

»Krivde za to ne morem prevzeti, ker smo naredili res vse, da smo poslovali dobro, da smo imeli usposobljen kader ter zadovoljne komitente in lastnike. Za to smo delali od jutra do večera, nismo pa bili v stanju zmenedžirati situacije, ki je nastopila v krizi,« je pojasnila.

Lahova, dolgoletna članica uprave pod vodstvom Romane Pajenk, ki jo bo komisija zaslišala v nadaljevanju, je zatrdila, da je uprava »ves čas delovala po sprejetem in transparentnem poslovnem modelu«.

Banka je po njenem zašla v težave zaradi dvigovanja kapitalske ustreznosti, kar je prineslo potrebe po dodatnem kapitalu, ter zloma nepremičninskega in kapitalskega trga, zaradi česar so padle vrednosti zavarovanja kreditov.

»Takrat bi se morali dogovoriti o sistemskih zadevah, kot so ukrepi na področju gradbeništva, na nepremičninskem trgu in glede kapitalske podhranjenosti podjetij,« je naštela. Dejansko pa so bili po njenem izvedeni tisti, ki jim niso bili kos, in sicer zaostrovanje kreditnih pogojev, kar je vodilo v neučinkovitost bančnega menedžmenta.

Hoteli stabilnega lastnika

Zatrdila je, da je Profectus, ki so ga obvladovali menedžerji Probanke, kupil Medaljon z namenom, da ta postane 20-odstotni lastnik Probanke zato, ker so v banki hoteli stabilnega lastnika. Medaljon je vstopil v lastniško strukturo banke prek dokapitalizacije, je povzela in zagotovila, da se pri tem niso šli »nobenega parkiranja delnic v drugih družbah«.

Čeprav so člani komisije govorili o povezavah Probanke z družbami Zlata moneta 1 in 2, Medaljon, Profectus, Avtotehna, Trimo, Perutnina Ptuj, Juteks ipd., je zagotovila, da »ni bilo nobenih uslug in veriženj − vse, kar smo naredili, smo naredili transparentno«.

Na vprašanje, zakaj Probanka družb Hat in Fractal Consulting − ki ju je obvladoval Tomaž Ročnik, brat Romane Pajenk, in prek katerih je postal glavni lastnik Avtotehne − ni obravnavala kot povezani osebi, je odgovorila, da ni bila za to »ne zadolžena ne pristojna« in da so za to imeli v banki pristojne službe.

Pajenkova ni glasovala o dodelitvi kredita bratu

Poudarila je tudi, da Pajenkova o dodelitvi kreditov bratu Ročniku ni nikoli glasovala. Nanizala je, da so imeli vsi člani uprave pooblaščene osebe, ki so lahko glasovale namesto njih. »Glasovanje je bilo s polnim pooblastilom in po lastni presoji z vsemi odgovornostmi,« je odgovorila na vprašanje, ali so pooblaščene osebe morale glasovati »po nareku«.

Med drugim je povedala še, da pričanju nekdanjega predsednika izredne uprave Imreja Balogha, ki je dejal, da služba za upravljanje s tveganji ni imela pravice veta in da ni poročala upravi, ni mogla verjeti: »Ne morem se strinjati z njegovimi trditvami, ker to ni res.«

Pajenkova se ne spomni

Bančna komisija DZ je sejo nadaljevala z zaslišanjem nekdanje dolgoletne prve dame Probanke Romane Pajenk. Ta je med pričanjem, odprtim za javnost, poudarila, da o poslih njenega brata Tomaža Ročnika in kreditih, ki jih je najemal v Probanki, ne ve ničesar. »Delala sem pošteno in to lahko dokažem,« je zatrdila.

»Ročnik je bil komitent Probanke. Pri njem sem se izločila iz vseh odločanj, ne poznam vseh njegovih podjetij, le podjetje Presta in Klasje, ne njihovega poslovanja,« je zatrdila in pojasnila, da je namesto nje glasoval Peter Lobnik: »Pisno je imel mandat, da glasuje v svojem imenu.«

Tudi o svojem podpisu na aneksih pogodb o podaljšanju kreditov Ročniku ni vedela ničesar. »Verjetno je bil v kakšnem kupu papirja ta dokument. Kot menedžer imaš velikokrat velike kupe papirja za podpisati,« je obrazložila.

Zatrdila je, da so v Probanki zgradili odličen informacijski sistem, ki je vse to spremljal, ter to, da je proces kreditiranja potekal »po vnaprej določenem postopku«. Tega področja sicer ni podrobno spremljala.

Na vprašanje, zakaj Probanka družb Hat in Fractal Consulting, ki ju je obvladoval Ročnik in prek katerih je postal glavni lastnik Avtotehne, ni obravnavala kot povezani osebi, je odgovorila, da ne ve. Ne spomni se, da bi jih na to opozoril nadzorni svet ali zunanja revizorka. Prav tako se ne spomni, ali se je kot nadzornica Avtotehne izločila iz odločanja o tej družbi danih kreditih.

V konkretne posle se ni vpletala

Glavno delo predsednice uprave je bilo po njenih navedbah vodenje banke. V konkretne posle se ni vpletala, prav tako ne v upravljanje družb Medaljon ali Zlata Moneta 2.

O na 186 milijonov evrov zaenkrat ocenjeni luknji v tej banki je menila, da takšen znesek ni bil potreben. Na vprašanje, ali se čuti krivo zanjo, je odgovorila: »Ko sem odhajala iz Probanke, je bila ta v zelo dobri kondiciji, imela je dovolj kapitala in likvidnosti.«

Če je bila dilema Banke Slovenije stečaj ali nadzorovana likvidacija, se je ta po njenem odločila prav. »A tudi jaz se sprašujem, zakaj je ravno Probanka šla v nadzorovano likvidacijo. Bile so banke, ki so imele večje težave, pa so obstale,« je izpostavila.

Pajenkova se je umaknila z vrha Probanke jeseni 2012, ko se je upokojila. Danes je zatrdila, da je svoj odstop Banki Slovenije ponudila leta 2011. »Ko so prišle prve odredbe za razvrednotenje premoženja, sem guvernerju Marku Kranjcu rekla, da takoj ponujam odstop, če misli, da banke ne vodim v redu,« je dejala.

»Celo leto 2011 sem se ukvarjala samo s tem, ali pripeljati strateškega partnerja v banko ali jo pripeti k neki drugi banki. Nismo bežali od težav, zelo smo se trudili. Imela sem razgovore z Francetom Arharjem, ki je za nas investitorje iskal po celi Evropi,« je opisala.

Zatrdila je še, da je vedno delovala v dobrobit Probanke: »Če človek ustanovi neko institucijo in dela šest dni 10 ur na dan zato, da bi ji škodoval ... jaz tega nisem nikoli delala.« Bančna luknja po njenih besedah ni nastala zaradi bankirjev: »Ni bila potrebna in ugotavljam, da nisem kriva.«

Med drugim je enako kot pred njo Milana Lah zatrdila, da ne držijo navedbe nekdanjega predsednika izredne uprave Imreja Balogha, ki je na pričanju pred komisijo dejal, da služba za upravljanje s tveganji ni imela pravice veta in da ni poročala upravi.