Tiskane izdaje
Tudi letos naša največja in najuspešnejša podjetja načrtujejo rast fizičnega in finančnega obsega poslovanja ter izvoza. Dobro osnovo za uresničitev teh načrtov dajejo letošnji poslovni rezultati, ki so v veliki večini podjetij precej boljši od lanskih v enakem času.
Poglejmo, kaj so glede letošnjega poslovanja in makroekonomskega okolja, ki bo vplivalo na njihovo poslovanj, povedali v nekaterih največjih in najuspešnejših slovenskih podjetjih, ki so lani dodatno zaposlovala, povečevala izvoz in dodano vrednost na zaposlenega.
Le Krka z več kot sto milijonov čistega dobička
V Krki ocenjujejo, da se bodo tudi letos nadaljevali pritiski na cene farmacevtskih izdelkov, varčevalni ukrepi v zdravstveni oskrbi, na njihovo poslovanje pa bodo vplivali tudi nadaljevanje gospodarske nestabilnosti na nekaterih trgih in medvalutna razmerja. Prodaja skupine Krka, merjena s količino prodanih izdelkov, je bila v prvem trimesečju glede na enako lansko obdobje večja za skoraj tri odstotke, zaradi zniževanja cen zdravil in razvrednotenja nekaterih ključnih valut pa je vrednostno za tri odstotke zaostala in dosegla 289,3 milijona evrov. Prodaja na tujih trgih zavzema dobrih 93 odstotkov celotne prodaje.
V treh letošnjih mesecih je Krka ustvarila 55,1 milijona evrov čistega dobička in je bil večji od primerljivega lanskega za 30 odstotkov. Na takšno rast je najbolj vplivala letošnja krepitev rublja, zaradi česar so nastale neto pozitivne tečajne razlike, ki so povečale finančne prihodke in s tem čisti dobiček. Do konca leta naj bi Krka ustvarila 1,26 milijarde evrov prihodka. Čistega dobička naj bi bilo predvidoma toliko kot lani, ko ga je matična družba Krka imela 144 milijonov evrov, skupina Krka pa 166 milijonov. Za štiri odstotke bodo povečali tudi število zaposlenih tako v Sloveniji kot v tujini, kar skupaj pomeni več kot 400 delovnih mest.
Pozitivna gibanja do konca leta
V Impolu, ki izvozi 95 odstotkov izdelkov, so zadovoljni, da se je letos umirila rast cen aluminija. Na domačem trgu bodo najbolj odločilne druge sfere poslovanja, kot so financiranje, davki in prispevki ter spodbude države za raziskovalno in razvojno dejavnost. V prvih treh mesecih so dosegli nekoliko boljši poslovni rezultat kot lani v enakem času. Takšna gibanja naj bi se nadaljevala tudi do konca leta, ko naj bi dosegli 537 milijonov evrov prihodka, 42 milijonov ebitda in 16 milijonov evrov čistega dobička. Povečali bodo tudi skupno število zaposlenih.
Na poslovanje skupine Mercator bodo letos kljub še vedno relativno nizki gospodarski rasti na trgih, kjer deluje, ugodno vplivali predvsem pozitivni učinki lani doseženega dogovora o prestrukturiranju finančnih obveznosti, nova organizacija poslovanja z osredotočenostjo na ključne trge Slovenije, Srbije in Črne gore ter na osnovno dejavnost, krčenje stroškov, krepitev vlaganj v obnovo maloprodajnega omrežja in intenzivna dinamika trženjskih aktivnosti za potrošnike.
Skupina Mercator je v prvih treh letošnjih mesecih pomembno izboljšala svoje poslovanje. Ustvarila je 628,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prvič po letih negativnega poslovanja je letos prvo četrtletje končala s čistim dobičkom v višini 4,1 milijona evrov. Skupina Mercator za letos načrtuje 2,85 milijarde evrov prihodka iz prodaje. Načrtovani denarni tok iz poslovanja (ebitda) naj bi se v primerjavi z letom 2014 povečal za 65 odstotkov in naj bi znašal 182 milijonov evrov.
Strukturne spremembe in finančno prestrukturiranje
Poslovanje Pošte Slovenije že nekaj let zaznamuje nenehno zmanjševanje števila pošiljk. K temu je treba dodati strukturne spremembe na trgu poštnih storitev, liberalizacijo in popolno odprtje poštnega trga v EU ter čedalje večjo konkurenco, racionalnejše poslovanje strank Pošte Slovenije, tako gospodarskih družb kot državne in javne uprave, ter spremembe zakonodaje, kar vse močno vpliva na njeno poslovanje in bo vplivalo tudi letos in kot kažejo trendi tudi v prihodnje. Vpliv na poslovanje Pošte Slovenije, ki je v prvem trimesečju ustvarila štiri milijone evrov dobička, ima tudi spletna trgovina, povečuje pa se tudi število pisemskih pošiljk iz Kitajske in na drugi strani velika rast paketnih pošiljk iz Slovenije za Kitajsko.
Letos v Pošti Slovenije načrtujejo rahlo rast poslovnih prihodkov, kar jim bo skupaj s številnimi racionalizacijskimi ukrepi za zmanjšanje odhodkov omogočilo približno enak rezultat, kot so ga dosegli lani, ko so po še nerevidiranih podatkih ustvarili 7,1 milijona evrov čistega dobička. Glede na trende ocenjujejo, da se bodo storitve Pošte Slovenije skupno zmanjšale za štiri odstotke. Kljub temu letos načrtujejo manjšo rast poslovnih prihodkov zaradi uvajanja novih storitev in zmanjšanja števila zaposlenih za približno 150 delavcev, kar pomeni, da bodo konec tega leta imeli predvidoma 5806 zaposlenih.
Projekte zgubljamo,
V Leku, tako kot v številnih drugih podjetjih, opozarjajo, na preveliko obremenitev stroškov dela v Sloveniji, ki resno ogroža njihovo konkurenčnost znotraj skupine Sandoz oziroma Novartisa. »Strošek dela v Sloveniji je med najvišjimi ne le med primerljivimi državami, ampak nasploh. In ker za nove projekte in naložbe notranje »tekmujemo« z drugimi v Sandozu, vidimo, da s tako visoko obremenitvijo dela postajamo čedalje manj konkurenčni,« pravijo v Leku.
Hitro dodajo, da so pri najzahtevnejših tehnologijah in izdelkih še vedno konkurenčni, vendar tudi v farmaciji teh izdelkov ni toliko, da bi lahko v tako majhnem prostoru zagotavljali tako velik obseg zaposlenosti, kot ga imajo, samo na podlagi teh izdelkov. So tudi manj zahtevne tehnologije in izdelki, ki jih lahko uspešno obvladujejo tudi v stroškovno ugodnejših okoljih, kot so Turčija, Poljska, Rusija, Bangladeš, Indonezija ... »Te projekte že izgubljamo, ker smo nekonkurenčni.«
Večji obseg dela, več zaposlenih
Na poslovanje Boxmarka bo letos na prihodkovni strani največ vplivalo gibanje na svetovnem avtomobilskem trgu, ki ima v njihovem poslovanju največji delež. Na odhodkovni strani pa so predvsem davčne obremenitve, ki so še vedno negotove in jih je težko oceniti. V Boxmarku poudarjajo, da so delovno intenzivna panoga, v kateri je prav strošek dela občutljiv del konkurenčne cene na tujih trgih in bi vsakršna dodatna obremenitev negativno vplivala na konkurenčnost in zato tudi na naročila.
V prvem letošnjem četrtletju so načrte presegli in do konca leta ponovno pričakujejo približno desetodstotno rast in tudi večmilijonski dobiček, ki temelji na pridobivanju novih kupcev, širitvi sortimenta, kažejo pa se tudi rezultati vlaganja v širitev v nove panoge, ki zagotavlja stabilno poslovanje in rast. Zaradi začasno povečanega obseg dela povečujejo tudi število zaposlenih.
