Lex Mercator gre v hitri postopek

Generalni direktor GZS zagotavlja, da je zakon, ki bi reševal težave Mercatorja, pripravljen, a dobavitelji z njim nimajo nič.
Objavljeno
13. april 2017 14.17
bsa-Mercator
Novica Mihajlović, Ba. Pa.
Novica Mihajlović, Ba. Pa.
Ljubljana − Na današnjem sestanku so se slovenski živilci, dobavitelji nasedlemu Agrokorju, pogovarjali o razmerah, ki so nastale v kmetijski in živilski panogi po uvedbi izredne uprave v Agrokorju.

»Žal je zaskrbljenost v slovenskem prostoru zaradi Mercatorja in Agrokorja vsak dan večja,« pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, a dodaja, da vsaj za zdaj ni informacij o težavah slovenskih dobaviteljev zaradi Mercatorja, druga zgodba pa je Agrokor.

Lex Mercator, ki ga oblikuje slovenska vlada, mora biti tako pripravljen, da ga ne bo doletela usoda lex Agrokor, ki mu pravni strokovnjaki na Hrvaškem oporekajo ustavnost, je dejal šef GZS Samo Hribar Milič.

Dobave Agrokorju in Mercatorju bolj ali manj nemoteno tečejo, zagotavlja Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki vodi odbor slovenskih upnikov, dobaviteljev Agrokorja.

»Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo upniki dobili v celoti poplačane terjatve,« pravi Hribar Milič.

Slovenski živilci so sprejeli tudi nekaj sklepov. Tako podpirajo aktivnosti vlade, ki spremlja poslovno dogajanje v Mercatorju, a zahtevajo, da zaradi insolvenčnega postopka nad Agrokorjem nemudoma sprejme ustrezne in učinkovite ukrepe za zaščito Mercatorja, dobaviteljev in delovnih mest.

Agrokor se ni hotel pogovarjati

Za organiziranje so se slovenski dobavitelji odločili, ker se Agrokor z njimi posamično ni hotel pogovarjati. Za zdaj je v skupino vključenih 25 dobaviteljev iz živilske panoge, odprti so tudi za podjetja iz drugih panog in za povezovanje s kolegi iz drugih panog.

Ustanovili so dva odbora, en bo namenjen komunikaciji z Agrokorjem in drugimi dobavitelji te skupine, drugi pa komunikaciji z Mercatorjem. Upajo, da bodo v kratkem vzpostavili stik tako z vodstvom matere kot hčere.

Celjske mesnine imajo trenutno odprtih za okoli 600.000 evrov terjatev, delež Mercatorja v prihodkih Celjskih mesnin pa je primerljiv s tržnim deležem Mercatorja na slovenskem trgu, pravi Krivec.

Odbor dobaviteljev v Mercatorju vodi predsednica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Anka Miklavič Lipušček, direktorica Mlekarne Planika. Njegova prva naloga bo, da se sestane z upravo Mercatorja in se seznani z njihovimi aktivnostmi, da se zadržita denarni tok družbe in poplačilo dobaviteljev.

Predsednik odbor slovenskih upnikov, ki prodajajo v sistem Agrokor, je Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, člani pa Peter Polanič (Skupina Panvita), Janez Rebec (Pivka Perutninarstvo) in Tibor Šimonka (Perutnina Ptuj).

Kaj bodo odkrili nadzorniki?

Jutri bo nadzorni svet Mercatorja na izredni seji razpravljal o rezultatih in predvidoma predstavil dokaze, ki naj bi ovrgli očitke o izčrpavanju podjetja. Kako je šlo izčrpavanje? »To je incest, če lastnik proizvodnega podjetja kupi največje trgovsko podjetje v tujini. Mercator tako pride v položaj, da na veliko ne more kupiti živilskega blaga za svoje police niti po cenah, ki jih vidi v lokalnem Hoferju. Mora kupovati po cenah, ki mu jih postavi lastnik,« nam je pojasnil Hribar Milič.

Kako dokazati, da so se dogajale takšne prakse? Koliko blaga, ki ga je plačal Mercator, je romalo čez mejo v Agrokor oziroma Konzum, ki tega blaga ni mogel plačati? Kako dolgo je takšno morebitno izčrpavanje trajalo? Kako v takšnih razmerah zaupati bilancam? To so vprašanja, na katera bodo jutri odgovarjali nadzorniki.

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je prepričan, da slika ni tako črna in da je sporazum med Mercatorjem in bankami, ki velja do leta 2020, dovolj močna varovalka pred morebitnimi zlorabami.