Tiskane izdaje
Po enoletnem izpadu financiranja so v Luiju letos prejeli sklep o uspešnosti na javnem razpisu za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja. S tem javnim razpisom se ureja financiranje v letih 2016 in 2017 ter postavlja temelje za financiranje do konca finančne perspektive. Kot pravi direktorica LUI-ja Lidija Honzak zanje to pomeni kontinuiteto, ki jim bo omogočila nadaljevanje programov, kot so si jih zamislili.
»Glede na prejete informacije bo sistemska ureditev financiranja na enak način urejena do leta 2022. Glavni prihodek LUI v letu 2017 bo tako iz razpisa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sredstva so se, glede na pretekla leta, povečala in znašajo skoraj 240.000 evrov. Razpis je kljub povečani vsoti za inkubator dokaj neugoden, vendar za naslednje razpisno obdobje pripravljajo izboljšave,« pravi Honzakova in dodaja, da je pomembno, da se je financiranje univerzitetnih inkubatorje povrnilo, saj so univerze pomemben potencial za inovativne rešitve, ki jih potrebuje gospodarstvo.
Hitreje do kupcev
Tako bodo v Luiju študentom in raziskovalcem pomagali pri kreiranju lastnih podjetniških idej in jih usmerjali v preizkus idej po »lean startup« metodologiji. Že v fazi kreiranja idej jih bodo povezali s podjetji, ki jim bodo dala povratne informacije o tem, s kakšnimi izzivi se določena podjetja ali panoge soočajo.
»Inovativne rešitve start-upov bodo tako hitreje prišle do uporabnika in prvega kupca rešitve. Program smo poimenovali 3000 rešenih izzivov gospodarstva - 3000 start-upov in je letos pilotni. Kasneje ga želimo razširiti še na druge univerze,« razlaga Honzakova.
Poleg tega za raziskovalce Univerze v Ljubljani, ki potrebujejo drugačen pristop kot študenti, vzpostavljajo program Start-up raziskovalec. Od 145 podjetij je 27 (18 odstotkov) tistih, ki so jih ustanovili mladi raziskovalci in doktorji znanosti.
»Uspešne projekte, kot je Rektorjeva nagrada za naj inovacijo, po kateri gre v komercializacijo okoli 20 odstotkov prijavljenih inovacij, bomo peljali še naprej in se trudili, da se uspešnost komercializacije inovacij, še izboljša. Do leta 2022 želimo imeti vsaj eno univerzitetno spin-out podjetje, ki bo med poslovno najuspešnješimi tudi v mednarodnem merilu,« si želi Honzakova.
Najboljši že z milijoni
LUI start-upi so skupno prejeli 20 milijonov evrov investicij tveganega kapitala. Prihodki, ki so jih ustvarili lani pa se gibljejo od nekaj tisoč do milijon in več evrov. Med slednjimi so Zemanta, Red Orbit, Beyond Semiconductor, Optiprint, Elaphe, ZkotZ in eŠola. Milijonu prihodkov pa se približuje tudi že podjetje Mesi.
In kje so dekleta? »Tudi nekaj uspešnih podjetnic, ustanoviteljic in direktoric start-upa imamo. Glede na moški spol so seveda v manjšini,« pravi Honzakova in dodaja, da le 12 odstotkov njihovih startupov vodijo ženske. Nekoliko več, 22 odstotkov, pa jih je v timu ustanoviteljev.
