Luka Koper: Kako dolgo še pred konkurenco?

Po določenih kazalnikih nekoliko zaostaja za konkurenco, vendar je še vedno največje severnojadransko pristanišče.

Objavljeno
11. julij 2017 17.49
Jan Bratanič
Jan Bratanič

Ljubljana – Poslovanje Luke Koper kaže na prvi pogled samo eno smer – pot navzgor. Prihodki z lanskega leta so se spogledovali z 200 milijoni evrov, pretovor je presegel 22 milijonov ton, med lukami v Severnem Jadranu ji ni para niti v kontejnerskem pretovoru. Toda po določenih kazalnikih zaostaja za konkurenco, predvsem globalno.

Po zgled h konkurenci

Iz ene od analiz, ki smo jih pridobili na Delu, je razvidno, da je Luka Koper bliže povprečju kot odličnosti. To kažeta tako kazalnika doseženega donosa na investirani kapital (ROIC), po katerih je z 12 odstotki Luka Koper natančno v povprečju, kot tudi marža EBITDA – to je kazalnik poslovne uspešnosti, ki v odstotkih pokaže, koliko podjetju ostane, ko se od ustvarjenih poslovnih prihodkov odštejejo poslovni odhodki, zmanjšani za amortizacijo –, po kateri Luka Koper z 38 odstotki malenkost zaostaja za konkurenco.

Bolje od našega pristanišča poslujejo Grup Maritim TCB (45 odstotka), ki upravlja terminale v več sredozemskih pristaniščih, vključno z Barcelono, kot tudi Global Ports Investmens (72 odstotka) in Thessaloniki Port Authority (53 odstotka).

Med tistimi, ki poslujejo slabše, pa sta, denimo, Eurokai (14-odstotna marža EBITDA) in Piraeus Port Authority (25 odstotkov).

Za prej omenjenimi zaostajajo Koprčani tudi po kazalniku marže EBIT, ki razkriva, kakšen je dejanski strošek poslovanja podjetja, saj kaže razmerje med stroški in prihodki od prodaje. Luka Koper s 24-odstotno maržo EBIT zaostaja za povprečjem okoli pet odstotnih točk, kar bi lahko kazalo na to, da v slovenskem pristanišču ne nadzirajo stroškov tako dobro kot nekateri konkurenti na Sredozemskem morju in v morjih, ki obkrožajo Evropo, ter na to, da je njegovo poslovanje posledično manj dobičkonosno.

Stroškovni pritiski pa bi se lahko v prihodnje še okrepili, včeraj so se namreč v sindikatu žerjavistov zavzeli za sistemsko rešitev položaja po večini prekarnih delavcev IPS v Luki Koper. A rešitev v obliki zaposlitve vseh teh delavcev bi »čez noč« vplivala na bilance družbe, je opozoril predstavnik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mladen Jovičič. »Reševanje problematike ne bo mogoče brez dodatnih stroškov, čeprav bi ravno zdaj, v času rekordnih dobičkov, morda bil najboljši čas za spremembo sistema,« je dodal.

Trdno v sedlu

A kljub kitajskemu interesu za Sredozemlje, kjer se končuje ena etapa svilne poti, je za Luko Koper najbolj ključno, da ostane korak pred pristanišči iz Severnega Jadrana, na katera bi se lahko najmanj boleče preusmerile blagovne poti, ki tečejo skozi naše kraje.

Tu je Luka Koper še vedno trdno v sedlu največjega pristanišča za kontejnerski pretovor. Od leta 2010 je za skoraj dvakrat povečala pretovor kovinskih zabojnikov, dolgih 20 čevljev (6,1 metra) ter dobrih osem čevljev širokih (2,44 metra) in visokih (2,69 metra). Že sedmo leto se na tem področju njen vpliv na trgu severnega Jadrana vse bolj krepi. Z več kot 844.000 kontejnerji je lani pretovorila skoraj 240.000 kontejnerjev več kot pristanišče v Benetkah, 360.000 več kot v Trst in kar 630.000 več kot na Reki.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Luka Koper je lani prvič pretovorila več kot 22 milijonov ton tovora, dvakrat več kot na Reki, a hkrati dosega le dobro tretjino pretovora v Trstu, ki je osredotočen na precej manj donosen tekoči tovor. Po zadnjih podatkih je tržaško pristanišče leta 2014 ustvarilo le nekaj več kot 50 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so ti na ravni skupine v Luki Koper lani dosegli skoraj 200 milijonov evrov. A prednost bi se ob političnem vmešavanju v poslovanje Luke Koper in nadaljnjih zapletih pri gradnji drugega tira lahko kmalu začela zmanjševati.

Nadaljnji razvoj koprskega pristanišča je tesno povezan s transportnimi potmi, ki vodijo z Obale na celino, na glavne trge srednje in vzhodne Evrope. Od poti, ki so že zdaj močno obremenjene in brez nadgradnje katerih bodo veliki transportni in logistični velikani začeli iskati rešitve v drugih pristaniščih. Čas je denar, če kje, to velja predvsem v tem poslu.