Tiskane izdaje
Ljubljana – »Nedvomno ima SDH pravico, da aktivno upravlja državno premoženje ter tudi predlaga in odpokliče člane nadzornih svetov in v to ne bi smeli posegati ne nadzorni svet ne uprava ne zaposleni, sicer SDH ne potrebujemo. Zaposleni imajo v nadzornem svetu družbe svoje predstavnike in to je tako, kot bi nekdo vplival na njihov izbor,« o nasprotovanju zamenjavi nadzornikov Luke Koper pravi generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović.
Kako v smislu korporativnega upravljanja razumete dogajanje v Luki Koper. Je protest delavcev upravičen ali so s svojimi zahtevami po odstopu državnih funkcionarjev presegli svoje pravice?
Zaposleni lahko zahtevajo pogajanja z upravo družbe o običajnih pravicah in ciljih delavcev. Izražanje osebnih stališč in izpolnjevanje določenih ciljev je legitimna pravica vsakega državljana, vendar se je ne sme zamenjavati s pravico do dela in cilji, ki jih uveljavljajo zaposleni. Uprava družbe in nadzorni svet morata zagotoviti, da je družba ustrezno vodena in da se ji ne povzroča škoda.
Pa uprava in nadzorni svet še imata kredibilnost, da to dosežeta? V zadnjih tednih sta se namreč javno zoperstavljala lastniku. Je bilo takšno ravnanje profesionalno?
Ne, tukaj so bila kršena osnovna načela korporativnega upravljanja, saj ne uprava, ne nadzorni svet, ne zaposleni ne morejo posegati v osnovno pravico lastnika, torej Slovenskega državnega holdinga (SDH), da imenuje člane nadzornega sveta. Takšno poseganje je nelegitimno. Odpoklic nadzornika ni zakonsko varovano kot v primeru člana uprave, saj za odpoklic ni potreben utemeljen razlog, ampak je ta presoja na strani delničarjev, ki lahko 75-odstotno večino članov nadzornega sveta odpokličejo. SDH je s politiko upravljanja zavezan, da predčasen odpoklic javno vsebinsko pojasni, kar pa ni nikjer natančno opredeljeno.
Težko je torej presoditi, ali so v primeru Luke zadosti pojasnili zamenjavo?
Tako je. SDH je določeno argumentacijo, s katero naj bi prepričal druge delničarje in javnost, predstavil, ta menjava bi morala biti izključno v interesu družbe in glede tega sta se pojavila dvom in nasprotovanje različnih deležnikov tej menjavi.
Pa Luka po vsem tem s sedanjo upravo in nadzorniki še lahko deluje uspešno, glede na to, da ni več zaupanja med nadzornim svetom in SDH?
Običajno je, da delničar v nadzorni svet imenuje predstavnike, ki jim zaupa. Korporativno upravljanje v ospredje postavlja zaupanje delničarja do nadzornika in ne obratno. V primeru Luke je bilo to javno izpostavljeno. Če nadzornik meni, da mu je delovanje v dobro družbe onemogočeno, lahko odstopi in pojasni, zakaj. Nenavadno pa je, da ostaneš v nadzornem svetu in javno izražaš pomisleke do delničarja, kot je to počela prva nadzornica Luke.
SDH je po odstopu predsednika uprave Marka Jazbeca na petkovi skupščini nepričakovano umaknil predlog za zamenjavo nadzornikov Luke, čeprav je za to imel podporo nadzornega sveta SDH. Kako ocenjujete to potezo? So s tem dali nevaren signal, da bodo v podjetjih lahko stavkali vsakič, ko jim kaj ne bo všeč?
Se strinjam. Uprava SDH je za to zamenjavo dobila tudi podporo nadzornega sveta SDH, ki je imel vpogled v argumentacijo za zamenjavo. Če bi bil predlog za zamenjavo nadzornikov v resnici izpeljan, bi odstop Marka Jazbeca lahko razumeli kot prispevek k hitrejšemu umirjanju zadev. Tako pa je bil njegov odstop zaman.
Kako pa sicer ocenjuejte kadrovalne postopke SDH? Imenovanje v NLB je bil pravi polom.
Osnovna pravica delničarja, je da z aktivnim upravljanjem predlaga člane nadzornih svetov. In SDH se mora zavedati določenih samoomejitev, ki si jih sam postavil v kodeksu in politiki upravljanja SDH. Izziv ni le v tem, da vse postopke formalno ustrezno izpelje, ampak da izbere naboljše kandidate. V primeru NLB je bila težava v tem, da so z nasporotnim predlogom predlagali kar tri osebe, ki so povezne z NLB in to v času, ko se v banki pregleduje pretekle posle. Dejstvo, da imamo v naši najveèji banki še vedno nepopoln nadzorni svet in nepopolno sestavo uprave, je dokaz, da ni šlo za učinkovito upravljanje oziroma kadrovanje. Pri Luki Koper so ti razlogi najbrž drugačni, čeprav na prvi pogled izgleda, da gre za enak model zamenjava treh nadzornikov, med njimi predsednika in podpredsednika. SDH bo v prihodnje kadrovske procese moral peljati s še večjo skrbnostjo.
