»Mehka merila« družbene odgovornosti postajajo poslovne spremenljivke

Slovenska podjetja, ki prodajajo velikim industrijskim sistemom v Nemčiji, se že spopadajo s pričakovanji partnerjev, da v svojem poslovanju upoštevajo načela družbene odgovornosti. »Ni več dovolj, da poda izjavo, kupci pridejo tudi pogledat, kako se zadeve izvajajo v praksi,« pravi Andrej Kranjc Kušlan, direktor družbe Ekvilib.

Se med podjetji zavedanje o mehkih dejavnikih, ki naj jih upoštevajo v poslovanju, povečuje? Kako je to mogoče opaziti?

Zdi se mi, da se podjetja vse bolj zavedajo, kako pomembno je, da so družbeno odgovorna in da trajnostno poslujejo. Nekatera podjetja te koncepte že vključujejo tudi v poslovne modele. Res pa je, da so to podjetja, ki delujejo dolgoročno. Večina je takih, ki delujejo kratkoročno in se izzivov sama ne zavedajo. V to smer jih je začela potiskati tudi zakonodaja, ki se sprejema.

Za kakšne predpise gre?

Pred kratkim je bila sprejeta direktiva EU o nefinančnem poročanju. Javne družbe, ki imajo več kot petsto zaposlenih, morajo poročati o nefinančnih kazalnikih. Slovenija je pred kratkim sprejela novelo zakona o gospodarskih družbah, ki ureja prav to. Takih podjetij je pri nas okoli 50.

O kakšnih nefinančnih kazalnikih bodo morala poročati podjetja?

Zelo natančno bodo morala predstaviti okoljske, socialne, kadrovske zadeve, spoštovanje človekovih pravic, prizadevanje za boj proti korupciji in podkupovanju. Opisati bodo morala poslovni model, predstaviti svoje politike, kako merijo rezultate. Naslednja pomembna stvar, ki je tudi v tej noveli zakona, je opis politike raznovrstnosti. To bo veljalo za več podjetij, za vsa, ki so zavezana reviziji, v Sloveniji jih je okoli 1300. Ta bodo morala poročati, kako izvajajo zastopanost v organih vodenja in nadzora družbe z vidika spola, starosti, izobrazbe, izkušenj in podobno. Mogoče je še pomembneje, da direktiva velja za vsa velika podjetja v Evropi, in to pomeni, da bodo morala poročati tudi manjša podjetja, če so njihovi partnerji oziroma dobavitelji. Velika podjetja bodo morala poročati o svoji celotni nabavni verigi.

Kaj torej to prinaša dobaviteljem?

Veliki naročniki bodo svoje politike prenašali navzdol. Vsi, ki so v to vključeni, se bodo morali v nekaj letih začeti s tem ukvarjati, nefinančne kazalnike bodo morali meriti.

Kako jih bodo podjetja merila? Najbrž to zanje pomeni tudi spremembo poslovnega modela?

To ni prav preprosto in tudi zato mi uvajamo certifikat družbeno odgovorno podjetje, imamo mrežo za družbeno odgovornost Slovenije, v kateri člani pridobivajo potrebna znanja. Nekaterih stvari se podjetja ne zavedajo oziroma niso na njihovem radarju. Na primer spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, kar je tudi mednarodno zelo izpostavljena tema. Slovenija bo letos sprejela akcijski načrt za človekove pravice, govoril bo tudi o tem, kaj naj podjetja pri svojem delovanju spoštujejo človekove pravice.

Kaj, konkretneje, pa se bo pričakovalo od podjetij na tem področju?

Predvsem bo pričakovan skrben pregled o tem, ali podjetja vedo, kje so nevarnosti, ki bi lahko kršila človekove pravice. Ali pa, kje so nevarnosti za onesnaževanja okolja, neustrezno sodelovanja s svojimi zaposlenimi. Podjetja bodo morala opredeliti, kakšna orodja bodo uvedla, da te nevarnosti ne bodo uresničene. Vse to naj bi postalo tudi del upravljanja tveganj v podjetju.

Podjetja so pogosto vedejo zelo pragmatična, vprašaj, koliko kaj stane, in koliko s čim zaslužijo. Bo tudi izpolnjevanje mehkih meril družbene odgovornosti lahko pomenilo pozitivno poslovno priložnost?

Vedela bodo, recimo, kje je nevarnost, da so »slabi državljani«, da delajo škodo. Če to preprečijo, bodo preprečili tudi izgubo ugleda. Podjetja, ki ugleda nimajo, težko poslujejo, kupci se jih izogibajo, ne dobijo dobrih kandidatov z zasedbo delovnih mest.

Se vam zdijo ti razlogi v resnici dovolj močni? Številne raziskave kažejo, da ljudje upoštevajo predvsem ceno, ne prav podrobno, kdo je kaj proizvedel in pod kakšnimi pogoji.

To je res, dokler nimamo izbire. Ko pa jo imamo in smo ekonomsko močnejši, možnost izbire uporabimo. Zavedanje družbene odgovornosti je na Zahodu precej večje kot pri nas. Vse večji pa je vpliv pridobivanja dobrih kadrov. Če so moje vrednote skladne z vrednotami podjetja, bom tja šel rad delat. Če pa niso skladna s tem, kar dela podjetje, bom pač želel iti čim prej stran. In izbire na trgu dela bo vse več, za kakovosten kader bo to pomembno.

Bo torej izpolnjevanje meril družbene odgovornosti podjetju pomagalo pri tem, kako ga zaznavajo kupci in potencialni zaposleni?

Predvsem bo to vplivalo na to, kako ga zaznavajo druga podjetja, koliko želijo z njim poslovati. Pomembnost te komponente je vse večja. Dolgo so bila glavna merila cena, kakovost, pravočasna dobava, zato nekatera podjetja preseneti, da naenkrat celo deset odstotkov pomeni trajnostno komponento. Podjetja tudi ne vedo, kaj konkretno to pomeni. Tega bo še več, ker so velika mednarodna podjetja odgovorna za celotno nabavno verigo in morajo o njej tudi poročati. Breme oziroma strategijo in politiko družbene odgovornosti prenašajo tudi na dobavitelje. Ti ji morajo slediti, če ne želijo izpasti.

Podjetja pa se na ta prehod lahko pripravijo tako, da izdelajo koncept družbeno odgovornega ravnanja. Kako to naredijo v praksi?

Zelo pomembno je, da razumejo, da ta koncept niso samo sponzorstva in donatorstva, da ne gre samo za nekaj odgovornosti do skupnosti in zaposlenih ter mogoče še malo do okolja. Imeti morajo strategijo, prepoznati, kdo so njihovi deležniki, kako sodelujejo z njimi. To ni tako preprosto vzpostaviti, zahteva kar nekaj sredstev, predvsem pa, da imaš človeka, ki se s tem ukvarja. Tudi v Sloveniji so podjetja, ki že ustanavljajo oddelke za družbeno odgovornost, da ta celostni sistem lahko implementirajo v poslovanje. Za podjetja, ki so dobavitelji družbeno odgovornim multinacionalkam, se sploh ne bojimo. Nekatera bodo mogoče potrebovala certifikat o družbeni odgovornosti, druga mogoče ne, saj jih njihovi partnerji tako pregledajo, da se lahko tudi drugi zanesemo, da dobro delajo.