Merkur gre v celoti v roke tujcev

Lastnik Merkurjeve dejavnosti trgovine in tudi nepremičnin, kjer deluje, bo tuji sklad.

Objavljeno
09. julij 2017 18.54
Slovenija, Maribor, 6.11.2008 - odprtje Merkurja foto:Tadej Regent/Delo
Suzana Kos
Suzana Kos

Ljubljana – Zdravo jedro iz stečajne mase nakelskega trgovca s tehničnim blagom gre tujemu zasebnemu investicijskemu skladu HPS Investment Partners. Ta bo po naših informacijah kupil tudi 13 trgovskih centrov, v katerih deluje trgovec. Sledil bo naskok na Hrvaško.

»Kupec je dobil obvestilo o izbiri, več informacij bom razkrila v teh dneh,« pravi stečajna upraviteljica Simona Goriup, ki je dvakrat prodajala osnovno trgovsko dejavnost Merkurja. Prva prodaja iz septembra lani je bila neuspešna, saj je po mnenju investitorjev postavila previsoko ceno v višini 28,5 milijona evrov, marca letos je sledil drugi poskus iskanja kupcev in nato še poziv k izboljšanju ponudb za prevzem Merkurjeve trgovske dejavnosti. Najboljšo ponudbo za pridobitev zdravega jedra iz stečajne mase nakelskega trgovca s tehničnim blagom je dal investicijski sklad HPS Investment Partners.

Hkrati s postopkom prodaje dejavnosti trgovine poteka tudi prodajni postopek za 13 trgovskih centrov, v katerih deluje Merkur. Zanje ima sklenjene najemne pogodbe po cenah, ki so nižje od tržne, iztekle pa se bodo leta 2019. To dejstvo za trgovca s tehničnim blagom predstavlja največje tveganje, zato sogovorniki menijo, da je pravzaprav najbolje, da tudi te nepremičnine, ki jih prodaja Heta, slaba banka nekdanje avstrijske banke Hypo, kupi tisti, ki bo imel v rokah dejavnost trgovine. Finančna in poslovna sanacija Merkurja se vleče že šest let, stečaj pa se je začel leta 2014.

Skoraj 50-milijonski posel z nepremičninami

Tudi ta odločitev je po naših informacijah sprejeta: trgovski centri gredo v roke investicijskega sklada HPS Investment Partners. Vrednost posla je po neuradnih informacijah malo manj kot 50 milijonov evrov. Transakcija bo formalno končana, ko jo bo odobrila še agencija za varstvo konkurence, čeprav naj bi šlo pri tej presoji le za formalnost, saj vsebinskih zadržkov po mnenju naših sogovornikov ni.

Kot je mogoče izvedeti, se investicijski sklad ne namerava ustaviti v Sloveniji, ampak naj bi meril še na nakupe na ozemlju nekdanje SFRJ, zlasti naj bi ga zanimala Hrvaška, kjer je naprodaj več trgovskih centrov. Pod njegovim »radarjem« pa ni hrvaškega tehničnega trgovca Pevec, ki se je tudi sam pred časom zanimal za Merkur, a se ta hrvaški naskok ni končal uspešno. Slišati je bilo očitke, da sosedje niso bili zadovoljni z obsegom informacij, ki so jih dobili o poslovanju Merkurja. Pevec, tako trdijo naši viri, za investicijski sklad HPS Investment Partners ni zanimiv zaradi morebitnih tožb v višini 30 milijonov evrov, ki naj bi mu grozile.


Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave podjetja Merkur d.d. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Poskus sedanje uprave se je izjalovil

Merkurjevci so poskušali pri slovenskih institucionalnih vlagateljih in poslovnih partnerjih tudi sami zbrati sredstva, s pomočjo katerih bi konkurirali finančno (pre)močnim tujcem pri nakupu tako trgovske dejavnosti kot tudi trgovskih centrov, vendar so tudi zaradi omejitev, ki so jim jih dali njihovi nadzorniki, pri tem imeli premalo manevrskega prostora oziroma sredstev. Merkur trgovina ima v svoji lasti le dva centra, trgovino v Izoli pa ima Gorenjska banka.

Ameriški sklad s sedežem v New Yorku kupuje Merkur iz svoje podružnice v Londonu. Kot smo pisali, gre za finančno močen sklad, ki menda po svetu upravlja več deset milijard dolarjev premoženja, osredotočajo pa se predvsem na naložbe v Severni Ameriki in zahodni Evropi.

Merkur dobro posluje, lani je ustvaril več kot 212 milijonov evrov prihodkov od prodaje, to je tri odstotke več kot leto pred tem. Dobiček iz poslovanja se je več kot podvojil, prav tako čisti dobiček, ki je z 2,9 milijona skočil na skoraj šest milijonov evrov. Očiščena dejavnost po mnenju nekaterih naših sogovornikov deluje bolje kot druga dva tehnična trgovca pri nas, Obi in Bauhaus.

Konkurenca dela po svoje

Promet Bauhasua je lani dosegel 70 milijonov evrov, dobiček pa 5,5 milijona evrov. »Tehnična trgovina ima svoja nihanja, ki so odvisna od konjukture. Mi zadnji dve leti dobro poslujemo, na dobiček pa je pred tem vplivala naša investicija v center na Rudniku v Ljubljani. Ena pomembnih sprememb v našem poslovnem modelu je tudi, da smo januarja poenotili nabavo tako za Slovenijo kot za Hrvaško, kjer imamo osem trgovskih centrov,« pravi Samo Kupljen, direktor Bauhausa za Slovenijo in Hrvaško. Pravi, da Merkurjeve težave v zadnjih letih v nobenem pogledu niso vplivale na njihovo poslovanje, prav tako novo lastništvo nakelskega trgovca ne bo prineslo velikih sprememb.

Ali je cena, ki jo bo za Merkur plačal tuji sklad, nizka ali ne? Ker ni natančno znano, za koliko površin gre, je realen odgovor nemogoč. Iztržek 3,8 milijona evrov na posamezen trgovski center se zdi načeloma ugoden - ob domnevi, da je velikost posameznega centra najmanj 8000 kvadratnih metrov s 120 pripadajočimi parkirnimi mesti. Nedvomno pa je investitor ocenil, da gre za posel z dobrim donosom, še pravi sogovornik. Odgovorni za to, da se je Merkur znašel, kjer se je, torej v stečaju, so po Kupljenovih besedah odgovorni znani: to so tisti, ki so ga vodili in niso imeli ustreznih virov financiranja svojih načrtov. Tako širitvenih kot prevzemnih.

V prihodnjih dneh bo stečajna upraviteljica Merkurja Simona Goriup javnost obvestila o izidu prodajnega postopka Merkurjeve trgovske dejavnosti, sledila bo tudi sklenitev posla s Heto, ki ima v lasti večino centrov, kjer nakelski tehnični trgovec deluje.