Tiskane izdaje
Mesarič, ki je Novo KBM vodil od sredine leta 2002 do aprila 2005, je dejal, da je bila ta prodana za drobiž. Na vprašanje, za koliko bi morala biti prodana, je odgovoril z navedbami: »Ne bom komentiral številke. A če je kupec lahko v enem letu pokril kupnino in je pri tem imel še dobiček, potem nekaj ni v redu.«
NKBM prodana za drobiž
Na zaslišanju je večinoma govoril o svojem delovanju v NLB Montenegrobanki iz Črne gore, ki jo je vodil od marca 2006 do sredine 2011 in v obdobju, ko je NLB vodil Marjan Kramar. »Naredili smo bistveno večjo luknjo, ker nismo deleža v NLB prodali, tako kot je bilo dogovorjeno, in ker smo Novo KBM prodali za drobiž. Poleg tega pa se nihče ne vpraša, kaj se je zgodilo s poštno banko,« je ocenil.
»Neka banka v Evropi, ki je bila sočasno s slovenskimi udeležena v bančni luknji, je naredila luknjo v višini skoraj 40 milijard evrov, a so ji regulatorji dovolili, da je pet, šest let poslovala naprej. Kaj pa pri nas? V tistem času so grozili s prihodom trojke in oblast je privolila v marsikaj,« je obrazložil to, zakaj meni, da je velikost bančne luknje v Sloveniji precenjena.
Svoje delo v Črni gori je »v danih razmerah« ocenil za uspešno. Ni pa mogel odgovarjati na nekatera konkretna vprašanja, saj sta, kot je dejal, on in banka v kazenskem postopku. Po pisanju medijev se preiskuje zloraba položaja pri poslih s podjetjem Melagonija-Primorka, ki ga je financirala tudi NLB.
Mesarič je Montenegrobanko vodil v obdobju nepremičninskega razcveta. V Črni gori je po njegovih besedah po osamosvojitvi nastala srečna zgodba, saj so zemljišča, ki niso bila vredna nič, postala pomembna za gradnjo. Obrat je pomenil, da so ljudje, ki so zemljo prodali, kupovali stanovanja v Podgorici in v Beogradu. Tam pa so gradila podjetja, ki so bila to sposobna, in mi smo tako kot druge banke financirali projekte, je povzel.
»Zagotovo je bila kakšna naša odločitev napačna, a delovali smo vedno v interesu banke in komitentov,« je poudaril. Tako je šlo tudi v zgodbah podaljševanja kreditov, pri čemer so »iskali vse možne rešitve«. Po njegovem to, da je bilo treba podaljšati dve tretjini kreditov, ni dober podatek, a obvladljiv.
Ni šlo za usluge
Glede poslov podjetja MCC Engineeringa, danes v stečaju, v lasti poslovneža Predraga Božovića je med drugim povedal, da pri podaljševanju kreditov ni šlo »za nikakršne usluge«, da je stanovanje v stavbi, ki jo je gradilo to podjetje, plačal ter da pri tem poslu niso dajali obvodnih kreditov, temveč kredite družbam, ki so v projektih sodelovale.
Po njegovem je za stanje, da je ob stavbi, v kateri je imela banka sedež, danes nedokončan skelet, kriva tudi odločitev vodstva banke po njegovem odhodu. »Zanimivo, kako spremenjena sestava vodstva ali politike vpliva na nekatere zadeve,« je dejal in pojasnil, da bi morali tisto dograditi, ker bi tam imela prostore nemška ambasada: »Poslovno je pametno, da se to zaključi, a iz meni neznanih razlogov se to ni zgodilo.«
