Na eni strani zadovoljstvo, na drugi pomisleki

Družba SiDG že v ustanovnem letu z dobičkom, napovedujejo izboljšanja pri naročanju del v gozdu.

Objavljeno
28. avgust 2017 19.52
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Gornja Radgona – Ali smo dobro leto dni po ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) na pravi poti pri gospodarjenju z državnimi gozdovi in spodbujanju razvoja gozdnolesne verige, je bilo vprašanje, ki se je na posebni okrogli mizi pojavilo tudi v strokovnem programu ministrstva za kmetijstvo na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Z vladne strani je bil odgovor pritrdilen, predstavniki lesnopredelovalne industrije se načelno sicer strinjajo, a imajo pripombe in pomisleke predvsem o določanju cen lesa iz državnih gozdov in dolgoročni zanesljivosti dobav.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Marjan Podgoršek pravi, da je pot do opustitve koncesijskega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in ustanovitve državnega podjetja prava in da na ministrstvu vanjo verjamejo. »Ob spreminjanju sistema smo si postavili tri glavne cilje gospodarjenja: večjo donosnost, razvoj sonaravnega gospodarjenja in spodbujanje razvoja gozdnolesne verige. V dobrem letu dni SiDG uspešno sledi vsem tem ciljem, saj posluje z dobičkom, vzpostavljene so gozdnolesne verige in izvedena načrtovana dela v gozdovih. Smo torej na pravi poti, ki še ni končana, saj so tudi Avstrijci ali Bavarci za takšno pot potrebovali približno tri leta. Vzpostaviti podjetje, ki gospodari z 12 odstotki vsega slovenskega ozemlja, ni preprosto.«

Optimist je tudi glavni direktor SiDG Zlatko Ficko, ki pravi, da so po začetnih porodnih krčih zdaj vzpostavili podjetje, ki zaposluje 175 ljudi in kljub nekaterim skeptikom dosega rezultate, ki so nad pričakovanimi. »V lanskega pol leta nam je uspelo posekati 630.000 kubičnih metrov drevja, rešili smo vse nujne primere napadov lubadarja in ustvarili pet milijonov evrov dobička. Povprečna cena, ki smo jo dosegli pri prodaji lesa, je 51 evrov za kubični meter, kar je več, kot je bilo doseženo v času koncesij.«

Cena lesa višja za deset do petnajst odstotkov

Tudi Milan Lukič iz Lumarja je zadovoljen s tem, kar so dosegli do zdaj. »Presenečeni smo, kako hitro se je podjetje postavilo na noge in za prvo leto nimamo nobenih pripomb. Toda v prihodnje bo najpomembnejše vprašanje, ali bo podjetje zagotavljalo resno podporo slovenski lesnopredelovalni industriji z dolgoročnim zagotavljanjem lesa.«

Nekoliko manj zadovoljen je z dosedanjim dogajanjem direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec, ki v prihodnje pričakuje dolgoročne pogodbe za dobavo lesa za domača lesnopredelovalna podjetja, moti pa ga tudi, da se je z novim gospodarjem cena lesa zvišala za deset do petnajst odstotkov, kar je po njegovem mnenju in po mnenju Milana Lukiča posledica različne interpretacije pravil o klasifikaciji lesa. »V našem združenju smo menili, da je cilj države pri uvedbi novega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi predvsem razvoj gozdnolesne verige in s tem odpiranje novih delovnih mest, zdaj pa se mi zdi, da hoče s takšno cenovno politiko samo na hitro pobrati čim več denarja,« pravi.

Infografika: Delo

Za zavod za gozdove leto improvizacij

Pozno sprejetje zakona o SiDG in hitri prehod iz koncesionarskega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi v novo podjetje je bilo po mnenju direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damijana Oražma šok terapija, ki je na začetku povzročila nemalo težav in se je zgodila ob najmanj primernem času, ko po vsej državi gozdove uničujejo podlubniki. »Pričakovali smo, da bo podjetje SiDG začelo delovati v polni formi, z vsemi ljudmi in vsem drugim, a se to ni zgodilo, zato smo leta 2016 morali veliko improvizirati. Zdaj se normalno delovanje vendarle vzpostavlja in porodni krči so končno minili. Ponekod sicer še vedno imajo težave s pridobivanjem izvajalcev za dela v gozdovih, ker so bile cene nenormalno nizke. S takšnimi cenami storitev se delo verjetno ne bo moglo nadaljevati, cene se sicer tudi že zvišujejo, a žal je začetna cenovna bitka pokopala kritično število izvajalcev, ki si ne bodo več opomogli. O cenah bo sicer morala odločati družba, po naši oceni pa bi bilo gozdu in poslu bolj prijazno, če bi bile izvajalske pogodbe dolgoročnejše, ne samo sprotne in vezane na postopke javnega naročanja. Lubadar predpisov o javnem naročanju ne pozna in gozdove napade dvakrat ali trikrat v sezoni, zato se je takrat treba hitro odzvati in žarišča sanirati.«

Ekipe za nujne posege

Problema kratkoročnosti in nizkih cen za izvajalce del v gozdovih se zavedajo tudi v SiDG, nam je povedal direktor Ficko, ki zato napoveduje spremembe, ki bodo v prid izvajalcem. Hkrati nameravajo v SiDG sestaviti tudi lastne izvajalske ekipe, ki bi bile sposobne opraviti petino potrebnih gozdnih del in bi bile namenjene predvsem nujnim posegom ob pojavu lubadarja ali ob naravnih nesrečah.

Lastniki zasebnih gozdov zapostavljeni

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rajko Štefanič pa pravi, da se zadnje leto, odkar je bila ustanovljena SiDG, v Sloveniji govori samo še o državnih gozdovih, čeprav ti predstavljajo le 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov. »Zasebnih lastnikov in njihovih gozdov pa pri pogajanjih in pripravljanju zakonodaje o gozdovih nihče ne upošteva in ne povabi k pogovorom, zato zahtevamo, da se to spremeni. Ne ločujmo lesa iz zasebnih gozdov od lesa iz državnih.«