Gornja Radgona – Ali smo dobro leto dni po ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) na pravi poti pri gospodarjenju z državnimi gozdovi in spodbujanju razvoja gozdnolesne verige, je bilo vprašanje, ki se je na posebni okrogli mizi pojavilo tudi v strokovnem programu ministrstva za kmetijstvo na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Z vladne strani je bil odgovor pritrdilen, predstavniki lesnopredelovalne industrije se načelno sicer strinjajo, a imajo pripombe in pomisleke predvsem o določanju cen lesa iz državnih gozdov in dolgoročni zanesljivosti dobav.
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Marjan Podgoršek pravi, da je pot do opustitve koncesijskega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in ustanovitve državnega podjetja prava in da na ministrstvu vanjo verjamejo. »Ob spreminjanju sistema smo si postavili tri glavne cilje gospodarjenja: večjo donosnost, razvoj sonaravnega gospodarjenja in spodbujanje razvoja gozdnolesne verige. V dobrem letu dni SiDG uspešno sledi vsem tem ciljem, saj posluje z dobičkom, vzpostavljene so gozdnolesne verige in izvedena načrtovana dela v gozdovih. Smo torej na pravi poti, ki še ni končana, saj so tudi Avstrijci ali Bavarci za takšno pot potrebovali približno tri leta. Vzpostaviti podjetje, ki gospodari z 12 odstotki vsega slovenskega ozemlja, ni preprosto.«
Optimist je tudi glavni direktor SiDG Zlatko Ficko, ki pravi, da so po začetnih porodnih krčih zdaj vzpostavili podjetje, ki zaposluje 175 ljudi in kljub nekaterim skeptikom dosega rezultate, ki so nad pričakovanimi. »V lanskega pol leta nam je uspelo posekati 630.000 kubičnih metrov drevja, rešili smo vse nujne primere napadov lubadarja in ustvarili pet milijonov evrov dobička. Povprečna cena, ki smo jo dosegli pri prodaji lesa, je 51 evrov za kubični meter, kar je več, kot je bilo doseženo v času koncesij.«
Cena lesa višja za deset
Nekoliko manj zadovoljen je z dosedanjim dogajanjem direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec, ki v prihodnje pričakuje dolgoročne pogodbe za dobavo lesa za domača lesnopredelovalna podjetja, moti pa ga tudi, da se je z novim gospodarjem cena lesa zvišala za deset do petnajst odstotkov, kar je po njegovem mnenju in po mnenju Milana Lukiča posledica različne interpretacije pravil o klasifikaciji lesa. »V našem združenju smo menili, da je cilj države pri uvedbi novega sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi predvsem razvoj gozdnolesne verige in s tem odpiranje novih delovnih mest, zdaj pa se mi zdi, da hoče s takšno cenovno politiko samo na hitro pobrati čim več denarja,« pravi.
Infografika: Delo
Za zavod za gozdove
Ekipe za nujne posege
Problema kratkoročnosti in nizkih cen za izvajalce del v gozdovih se zavedajo tudi v SiDG, nam je povedal direktor Ficko, ki zato napoveduje spremembe, ki bodo v prid izvajalcem. Hkrati nameravajo v SiDG sestaviti tudi lastne izvajalske ekipe, ki bi bile sposobne opraviti petino potrebnih gozdnih del in bi bile namenjene predvsem nujnim posegom ob pojavu lubadarja ali ob naravnih nesrečah.
Lastniki zasebnih