Tiskane izdaje
Slovenija skupaj z Afriko ustvari približno 500 milijonov evrov zunanje trgovine letno. To je približno odstotek skupnega izvoza in uvoza naše države. Zdi se malo, a ni nepomembno, saj za Afriko mogoče še bolj kot za kakšno drugo gospodarsko okolje velja, da je celina priložnosti.
»Naj povzamem besede predsednika uprave SID banke Sibila Svilana ob nedavni predstavitvi poslovnih priložnosti v Afriki: zaradi diverzifikacije trgov,« je na vprašanje, zakaj so afriške države smiseln poslovni cilj za slovenska podjetja, odgovoril veleposlanik Janez Šumrada, vodja sektorja za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).
Janez Šumrada. Foto: Jasna Kontler/Delo
»V zadnji gospodarski krizi so bile manj prizadete države, ki niso odvisne samo od blagovne menjave v Evropski uniji. Druga stvar pa je, da nekateri predeli Afrike dosegajo srednjeročno in dolgoročno družbeno rast. Najznačilnejša v tem pogledu je Južna Afrika, a so tudi druge države. To pomeni, da imajo zaradi lastnega razvoja večje potrebe po blagovni menjavi z drugimi,« je poudaril Šumrada.
»Če gledamo samo z vidika deleža v celotni zunanjetrgovinski menjavi Slovenije, Afrika na prvi pogled ni tako pomembna. Vendar je celina priložnosti, gospodarstva rastejo, srednji razred in potrošništvo prav tako. Na drugi strani so primarni trgi slovenskih izvoznikov nasičeni in bo treba iskati nove. Poleg Perzijskega zaliva je Afrika najboljša priložnost,« je prepričan Ante Milevoj, vodja centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Strateško, ne na pamet
Ključna stvar, ki jo v sodelovanju z novimi trgi iščejo slovenska podjetja, so možnosti, da tja prodajo svoje izdelke, je poudaril Milevoj. Tudi zato je GZS nekoliko kritična oziroma zadržana do mednarodnih konferenc, ki jih pripravlja zunanje ministrstvo.
»Ob Dnevu Afrike GZS ni soorganizirala konference. Imeli smo drugačen pogled od MZZ na to, kaj bi morala vključevati vsebina dogodka. Ker se pri tem nismo mogli poenotiti, smo odstopili od organizacije in izvedbe dogodka.«
Ante Milevoj. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kljub vsemu pa GZS podpira prizadevanja na področju gospodarske diplomacije, saj brez obiskov na visoki politični ravni v mednarodni trgovini ne gre. Pričakujejo pa, da bo tudi državna politika bolje razumela želje gospodarstva in jih vključila v svoje aktivnosti.
Med najprivlačnejšimi in najpomembnejšimi afriškimi državami za Slovenijo je Milevoj izpostavil Egipt, Sudan, Alžirijo, Južno Afriko, Tanzanijo in Kenijo v vzhodni Afriki ter države na obali Gvinejskega zaliva.
»Praktično ni neperspektivnega gospodarskega sektorja, je pa treba pred vstopom na te trge narediti strategijo in razviti poslovni model. Ad hoc se ne da nič narediti, še posebno ne po elektronski pošti. Tak pristop seveda vključuje stalne obiske na ciljnem trgu,« je razmišljal Milevoj.
Nihajoče številke
Afrika je razsežen kontinent s 54 državami in ima 1,2 milijarde prebivalcev. Celina je v gospodarskem pogledu bistveno manj razvita od Slovenije, pa tudi med državami oziroma regijami so zelo velike razlike. Velika večina, praktično 95 odstotkov, menjave Slovenije z Afriko je osredotočena na vsega deset držav, največja partnerica pa je po statističnih podatkih Alžirija.
Infografika: Delo
Blagovna menjava med Slovenijo in afriškimi državami je zelo nestanovitna, ugotavljajo na zunanjem ministrstvu. Od leta 2000 do 2008 je naraščala, med letoma 2009 in 2011 je sledilo obdobje velikih nihanj, kar sovpada s splošno gospodarsko krizo. V letih od 2011 do 2013 so vnovič zaznali rast, Slovenija je takrat dosegla tudi največjo blagovno menjavo z Afriko doslej. Po letu 2014 je ponovno opazen padec v obsegu blagovne menjave z afriškimi državami.
So pa slovenski podjetniki prisotni v večini afriških držav, posli so večinoma manjši. Izjema je Južna Afrika; z njo sodeluje več kot 100 slovenskih podjetij. Države, ki imajo po obsegu menjave in indeksu rasti potencial trajnejših gospodarskih partnerstev, so po oceni ministrstva za zunanje zadeve Južna Afrika, Kamerun, Etiopija, Kenija, Mavricij, Gana in Nigerija.
Infografika: Delo
»Letos smo naredili bilanco politik Slovenije do Afrike, zbrali informacije in oblikovali prioritetne države sodelovanja. Tiste, o katerih menimo, da imajo dolgoročnejši potencial, smo prepoznali na podlagi realne analize obstoječih odnosov in potencialov. Zdaj bomo svojo afriško politiko izvajali bistveno bolj poglobljeno in oprto na konkretne analize,« je povedal Šumrada.Slovenija si z afriškimi državami želi pospešiti tudi pogajanja za sklenitev meddržavnih sporazumov na gospodarskem področju, še posebej sporazumov o gospodarskem sodelovanju in izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Več dogodkov, več uspeha?
Ena od pobud, o katerih ministrstvo za zunanje zadeve verjame, da lahko pospešijo gospodarsko sodelovanje z afriškimi državami, so tudi dogodki, kot je bil Dan Afrike konec maja, ko so se kot potencialni partnerji predstavili Senegal, Alžirija, Togo in Ruanda.
Infografika: Delo
»Pri nas je bilo rekordno število afriških držav in udeležencev. Prvič smo imeli delegacijo iz Senegala, ki jo je vodil minister. Ocenili smo, da je to bil nekakšen preboj. Trudili se bomo, da se bodo države v ospredju dogodka vedno predstavile z delegacijo na ministrski ravni. To je drugačen vzvod za pospeševanje sodelovanja od na primer samo dogodkov z udeležbo veleposlanikov,« je povedal Šumrada.
Infografika: Delo
