Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je že trikrat neuspešno poskušala prodati blagovno znamko in osnovna sredstva nasedle tržiške družbe Peko, bo stečajna upraviteljica Tadeja Tamše v torek na dražbi prvič poskušala prodati še Pekovo upravno stavbo v Tržiču. Izklicna cena je 1,5 milijona evrov. Kot pravi Tamšetova, zanimanje na dražbi bo, saj se za nakup pripravljajo skupina uspešnih lokalnih podjetnikov, nekaj čevljarjev in logist.
Če prva dražba ne uspe,
Medtem ko se bodo podjetniki pripravljali na dražbo, prvo ali drugo, župan Sajovic s kolegi iz občine išče načine, kako lokalnim podjetnikom čim učinkoviteje pomagati, a tako, da pri tem ne prestopi praga nedovoljene državne pomoči. Po nasvete, kako se uspešno lotiti takega podviga, se je Sajovic s tržiškimi podjetniki podal v Ajdovščino, kjer jim je tamkajšnji župan Tadej Beočanin razkril, kako so se podobnih podvigov lotili pri njih.
Ohranjanje obstoječih služb je bilo donosna naložba
Sajovic je poudaril, da je med Ajdovščino in Tržičem velika razlika v tem, da občina Tržič ne more več reševati delovnih mest v Peku, ki je končal v stečaju, Ajdovščini pa je uspelo z aktivnim vstopom v lastništvo ohraniti Mlinotest. Beočanin, ki se lahko pohvali, da je bilo v zadnjih treh letih tudi s pomočjo občinskih ukrepov v občini odprtih 785 novih delovnih mest, nam je pojasnil, kako so ta ohranjali v Mlinotestu: »Skupaj s podjetjem, ki so ga ustanovili zaposleni, smo vstopili v lastništvo Mlinotesta. V njem smo ostali tri leta, da se je poslovanje konsolidiralo, in potem svoj delež prodali zaposlenim.« Pod črto se je občini posel izplačal. V triletni posel je vstopila z naložbo, vredno 930.000 evrov, svoj delež pa nato prodala za več kot 1,2 milijona evrov. »To pomeni letni donos deset odstotkov, toliko ne bi dobili na nobeni banki,« je dejal Beočanin.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Pomembno je ohraniti podjetje pri življenju
Župan Ajdovščine, ki je bil priča znižanju stopnje brezposelnosti za polovico, to je s 16 na osem odstotkov, ključno vlogo občine vidi v pridobivanju časa in blaženju posledic krize v poslovanju. Tako dejavno kot v reševanje Mlinotesta se pri Agroindu sicer niso vključili, so pa odigrali pomembno vlogo pri oblikovanju konzorcija lokalnih podjetnikov, ki so pripomogli k temu, da Agroind ni izgubljal trgovskih polic v dveh letih mrtvega teka, ko ga je vodil kasneje neslavno propadli ukrajinski vlagatelj. S prihodom avstrijskega lastnika, ki je vinar, so se po mnenju ajdovskih občinarjev tudi za Agroind začeli svetlejši časi.
Dvesto kvadratnih metrov zemljišča za delovno mesto
Županovo ekipo iz Tržiča so ob obisku v Ajdovščini najbolj zanimale podrobnosti paketa subvencij, s katerimi so Ajdovci k sebi pritegnili številne podjetnike iz sosednjih občin in Italije. »Mi smo dobesedno darovali zemljo investitorjem. Za vsako novo delovno mesto smo podarili 200 kvadratnih metrov zemljišča pod pogojem, da je bilo ustvarjenih najmanj deset delovnih mest,« nam je povedal Beočanin.
V tem primeru je občina odigrala vlogo razmeroma spretnega nepremičninskega posrednika, ki je od lastnikov odkupoval zemljišča, jih združeval in prodajal oziroma jih vlagateljem dajal brez dobička. Za vsa zemljišča, ki so jih predali vlagateljem, so jamčili, da bo na njih mogoče v devetih mesecih pridobiti gradbeno dovoljenje. Če to ne bi bilo mogoče, so se zavezali, da kupcem povrnejo kupnino.
Tako so k sebi privabili proizvodna podjetja iz sosednjih občin, Nove Gorice in Vipave. Na območje Ajdovščine pa so del svoje proizvodnje preselili tudi italijanski aeronavtična družba, družba s področja elektroindustrije in nekaj proizvajalcev iz živilske industrije.
»Če samo imaš možnosti, pa zanje nihče ne izve, je tako, kot da jih nimaš. Zato o svojem paketu ugodnosti vlagatelje redno obveščamo na poslovnih forumih in sejmih v sosednji Italiji, Franciji in Nemčiji,« je dejal Beočanin. Da je poslovna klima v občini Ajdovščina ugodna, po njegovem prepričanju dokazujeta tudi napoved prihoda še dveh novih tujih investitorjev in predvidena širitev zmogljivosti obstoječih vlagateljev.
