Na Švedskem šesturni delovnik trend v zasebnem in javnem sektorju

Prvi rezultati kažejo na uspeh. Odmori so krajši, zaposleni bolj zadovoljni, storitve kakovostnejše.
Objavljeno
28. september 2015 16.04
*lvi* sestre
Je. G., Delo.si, STA
Je. G., Delo.si, STA
Göteborg − Oblasti v švedskem mestu Göteborg preizkušajo šesturni delovnik. Februarja so ga uvedli za medicinske sestre v domu za ostarele Svartedalens, prvi rezultati pa kažejo na uspeh. Trend preizkušajo tudi druge javne ustanove in številna podjetja, piše STA.

Švedska je s šesturnim delovnikom eksperimentirala v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar so ti poskusi zastali, potem ko je desnica prevzela oblast. Tokratni poskus je bil tako prvi po več letih, v katerem so osebju delovnik skrajšali z osmih na šest ur za nespremenjeno plačilo, je poročal Guardian.

V poskus vključene sestre so bile zelo zadovoljne. Kot so poročale, so manj utrujene in imajo veliko več energije tako za delo kot za družino oziroma prosti čas.

Tudi v Svartedalensu so z rezultati zadovoljni, čeprav so morali zaposliti 14 dodatnih ljudi. Vodja oskrbe Charlotte Dahlbom Larsson je izpostavila boljše počutje zaposlenih in dvig kakovosti oskrbe.

»Od 90. let smo imeli več dela in manj ljudi − ne moremo več tako,« je poudarila. Zaradi izčrpanosti se med zaposlenimi po njenem pojavljajo bolezni in depresija, porušeno razmerje med službenim in zasebnim življenjem pa ne koristi nikomur. Strinjajo se tudi sestre, ki poudarjajo, da je skrb za starejše ljudi, številne tudi dementne, zahtevno in terja stalno pozornost in kreativnost. Tako jim šesturni delovnik omogoča delo na precej višji ravni.

Eksperiment v Svartedalensu je spodbudil tudi številne druge na Švedskem, šesturne delovnike so tako uvedli za nekatere oddelke v bolnišnicah v Göteborgu in v mestu Umea. Idejo pa že nekaj časa pozna tudi zasebni sektor.

Manj bolniških odsotnosti

Servisni center Toyote v Göteborgu tako že več kot desetletje deluje s skrajšanim delovnim časom. Šesturni delovnik so uvedli pred 13 leti in pri tem ostajajo. Stranke so bile pred tem nezadovoljne s čakalnimi vrstami, osebje pa pod stresom, ki je vodil v napake, je za Guardian pojasnil direktor Martin Banck.

Tako so prešli z urnika od 7. do 16. ure na šesturni delovnik s polno plačo. Del ekipe začenja ob 6. uri, drug pa opoldne. Odmorov je manj in so krajši, na tak način pa deluje 36 mehanikov.

»Zaposleni se počutijo bolje, bolniških odsotnosti je manj in lažje je pridobiti nove ljudi,« rezultate izpostavlja Banck. Osebje tudi manj časa potrebuje za pot v službo in iz nje, saj se izognejo glavnim konicam, bolj učinkovito rabijo material in stroje, kar zmanjšuje stroške. Dobiček se je povečal za četrtino.

Raziskovalec s področja poslovne administracije na Univerzi v Lundu Roland Paulsen je poudaril, da se je od 70. let prejšnjega stoletja produktivnost podvojila, zato obstaja veliko prostora za skrajšanje delovnika. »Vprašanje je, kako so pozitivni učinki večje produktivnosti razdeljeni,« je poudaril.

Drag eksperiment

Kljub pozitivnim znakom Guardian zaključuje, da se bo konec prihodnjega leta preizkus v Svartedalensu najverjetneje zaključil. Levosredinska koalicija v göteborškem mestnem svetu je namreč izgubila večino, konservativci in liberalci pa ostro nasprotujejo skrajšanju delovnika. Eksperiment namreč po navedbah liberalcev stane okoli osem milijonov kron (850.000 evrov) na leto.

Levica v mestnem svetu, ki je uvedla preizkus, priznava, da šesturni delovnik stane več. A obenem menijo, da je treba upoštevati tudi kakovost življenja tako zaposlenih kot oskrbovancev in da glavna skrb ne bi smela biti le izvesti storitve ceneje, ampak tudi bolj kakovostno.