Petrol na čelu 300 največjih podjetij po prihodku

Prihodke so povečala za milijardo, čisti dobiček za sto milijonov, a povečala so tudi čisto izgubo.

Objavljeno
04. junij 2016 02.34
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Lani je približno dvajsetim podjetjem uspelo toliko povečati prihodke, da so se na novo uvrstila med 300 največjih v državi po tem merilu. Vstopni prag je bil letos sicer slabih 30 milijonov evrov, to je približno milijon evrov več kot lani, skupaj pa so največje družbe lani ustvarile 36,906 milijarde evrov prihodkov.

K celotnemu gospodarstvu so prispevale 45 odstotkov prihodkov, 41 odstotkov dobička ter 38 odstotkov dodane vrednosti. Vse to so ustvarile z 28 odstotki zaposlenih v državi, ki so povprečno delali za dobro tretjino višjo plačo.

Lestvica top 300 podjetij po prihodkih, ki jo v Delu tudi letos objavljamo na podlagi javno dostopnih podatkov iz letnih poročil (kar pomeni, da na njej ni vseh podjetij, ki ustrezajo kriterijem) v sodelovanju z družbo za medije ter poslovne in bonitetne informacije Bisnode, torej kaže nadaljnjo rast največjih podjetij, in sicer za slabe štiri odstotke. To je glede na podatke Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) približno enako kot celotno gospodarstvo. So pa ta podjetja povprečno zaposlila več delavcev, pri čemer se je povprečna plača njihovega zaposlenega za nekaj evrov znižala, medtem ko se je v Sloveniji povprečno prav tako minimalno povečala.

Za večji prikaz tabele, kliknite nanjo.

Tako po rasti čistega dobička kot po ustvarjeni izgubi so bila slabša od manjših podjetij. Na prvo so sicer opozorili že v Ajpesu: »K izboljšanju poslovanja družb leta 2015 so odločilno vplivale mikrodružbe, ki so še predlani poslovale s čisto neto izgubo v višini več kot 390 milijonov evrov, lani pa so izkazale neto čisti dobiček več kot 362 milijonov evrov. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi srednje in majhne družbe, velike pa so v primerjavi z letom 2014 nekoliko zmanjšale čisti dobiček.«

Največ prihodkov in izgube v energetiki

Več kot četrtino k skupnim prihodkom top 300 podjetij prispeva 28 družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo, prenosom, trgovanjem z električno energijo, distribucijo plina, preskrbo s paro in vročo vodo ter trgovino na drobno in debelo z gorivi. Med njimi so Petrol, Gen-I in HSE ustvarili več kot milijardo prihodkov, s čimer se uvrščajo med štiri največje gospodarske družbe v državi.

Mednje se je na tretje mesto uvrstil naš še vedno največji delodajalec, Mercator, kjer so število zaposlenih lani zmanjšali za več kot 500, zato zdaj zaposlujejo še slabih 9300 delavcev. V tej skupini sta dve podjetji z veliko izgubo: Teš in HSE k izgubi 300 največjih dodata več kot 80 odstotkov vrednosti, pri čemer je prvi za leto 2013 objavil 27,5 milijona minusa, družba HSE pa je predlani poslovala z 81,4 milijona evrov dobička, s tem je bila druga najbolj dobičkonosna.

Jedrska elektrarna je lani poslovala z ničlo, predlani pa z 2,6-milijonskim dobičkom. Vsa druga podjetja v tej skupini so poslovala pozitivno. Skupaj so pridelala skoraj 153 milijonov evrov čistega dobička – približno desetino izkupička top 300 družb –, in sicer največ Petrol (30 milijonov), ki je najbližjega zasledovalca in konkurenta na trgu OMV prehitel za skoraj dvakratno vrednost.

Energetska podjetja so zaposlovala malo več kot 7800 delavcev, torej šest odstotkov delovno aktivnih v Sloveniji, ki pa so v primerjavi s preostalimi zaposlenimi v skupini top 300 povprečno veliko bolj veseli pogledali v denarnice, saj so zaslužili tretjino bolje – to je dobrih 2860 evrov. Še najmanj v Molu, to je 1359 evrov bruto na mesec, kar je 150 evrov pod povprečjem gospodarskih družb v državi.

Največje plače so imeli v Interenergu, več kot 5100 evrov. Na splošno je bil sicer razpon pri plačah zaposlenih v največjih podjetjih kar velik – med najbolje in najslabšo plačano družbo je bila razlika desetkratna. V Slowatchu so zaposleni povprečno zaslužili 700 evrov bruto, manj kot tisočaka na mesec pa še v sedmih podjetjih. Za plačo pod državnim povprečjem, torej 1504 evrov po podatkih Ajpesa, so delali v 90 podjetjih, kjer je bilo na plačilnih listah 49.300 delavcev.

Podpovprečno plačo so imeli v dveh tretjinah podjetij top 300, kjer je bilo zaposlenih 80 odstotkov delavcev obravnavane skupine. Tri podjetja s približno 300 delavci so izplačevala povprečno bruto dohodke nad 6100 in do 7300 evrov. So pa približno 200 evrov nad oziroma pod državnim povprečjem zaslužili delavci v dveh, v času vključevanja podatkov, insolventnih podjetjih: v T-2 zaslužijo bolje, v Pomurskih mlekarnah pa slabše.

Naj izvozniki dodajo petino dobička in četrtino prihodkov

Osem podjetji, ki smo jih pred dvema mesecema obravnavali na še eni Delovi lestvici, to so največji izvozniki, je uvrščenih med prvih 30 podjetij med top družbami po prihodkih. To so Krka, Revoz, Lek in Gorenje, ki v nekoliko premešanem vrstnem redu začenjajo seznam izvoznikov, ter Impol, Talum, TAB in LTH Castings. Cimosa, Helle Saturnusa, BSH Hišnih aparatov ter Goodyear Dunlop Save Tires, ki so prav tako med 30 največjimi po ustvarjenih prihodkih, med izvozniki nismo obravnavali, ker nam niso posredovali podatkov.

Dvanajsterica je k čistim prihodkom prispevala 6,4 milijarde evrov, torej šestino celote top 300 in skoraj četrtino celotnega čistega dobička obravnavane skupine, skupaj malo manj kot 353 milijonov evrov. Gorenje je Cimosovi 25,5-milijonski izgubi dodalo štiri milijone, najbolj dobičkonosna pa sta bila Krka in Lek, skupaj sta ustvarila četrt milijona plusa.

Skupina izvoznikov z vrha lestvice je zaposlovala 22.500 ljudi, ki so povprečno zaslužili natančno 2000 evrov bruto na mesec. V Krki so bile povprečne plače najvišje, to je 4600 evrov, približno 500 evrov manj so na račune prejemali v Gorenju, v Leku pa malo manj kot 3200, v Talumu in Cimosu so izplačevali najnižje osebne dohodke. K dodani vrednosti v višini 1,441 milijarde evrov je Krka prispevala 441 milijonov, skupaj pa so največji izvozniki k top 300 dodali petino dodane vrednosti.