Naročniki še lahko terjajo vračilo denarja od Telekoma Slovenije

Vodilni operater je med letoma 2002 in 2005 zlorabljal prevladujoči položaj s pogojevanjem priključka ISDN.

Objavljeno
03. februar 2015 17.09
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Telekom Slovenije je med letoma 2002 in 2005 zlorabil prevladujoči položaj, ko je pogojeval širokopasovni dostop do interneta (ADSL) z zakupom telefonskega priključka ISDN. Prekrškovno je zadeva sicer zastarala, tako da se bo Telekom izognil globi, lahko pa preplačano naročnino zahtevajo posamezni njegovi uporabniki. Za civilne tožbe namreč velja zadržanje zastaralnega roka.

Nedavno je postala pravnomočna odločba Agencije za varstvo konkurence (AVK) o Telekomovi zlorabi, saj je upravno sodišče zavrnilo tožbo vodilnega slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Telekom se sicer z odločitvijo upravnega sodišča ne strinja in se bo pritožil na vrhovno sodišče. To je bil sicer že drugi postopek pred upravnim sodiščem v tem konkretnem primeru. Varuh konkurence je prvo odločbo izdal marca 2008, vendar jo je sodišče leto in pol kasneje odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Štiri leta kasneje, oktobra 2013 je agencija izdala novo odločbo, ki je zdaj pravnomočna.

Ker je preteklo že več kot pet let od Telekomovega zlorabljanja svojega položaja na trgu, mu AVK ne more naložiti globe. Možni pa so še civilni postopki, saj zastaralni rok ni tekel v času, ko je agencija pripravljala odločbo. Zadeva naj bi tako zastarala 20. aprila letos.

Pritožba do 20. aprila

Kar pomeni, da imajo prevarani naročniki še malo manj kot dva meseca časa, da zahtevajo vračilo denarja. V reviji Monitor so pripravili osnutek dopisa Telekomu, ki ga lahko pošljejo njegovi tedanji naročniki. Ker pa podjetje ne priznava zlorabe, verjetno s takim načinom »izterjave« ne bo možno doseči veliko. Morda bi bilo nekaj možnosti, če bi tisoči naročnikov zasuli Telekom s tovrstnimi dopisi. Sicer pa se bo verjetno vsak od njih moral odločiti za tožbo. Skupinske tožbe namreč v slovenskem sodnem sistemu niso mogoče. Pri tem bi sicer uporabnik verjetno moral predložiti tedanje pogodbe s Telekomom in račune za storitve ISDN, vendar bi po mnenju poznavalcev lahko ob tožbi zahteval, da to dokumentacijo priskrbi Telekom. Ta bi tudi moral pokazati tedanje cenike, iz katerim bi bilo možno izračunati razlike med cenami storitev.

V Zvezi potrošnikov, ki bi lahko pomagala izterjati preplačane naročnine in priključnine, so povedali, da se je nanje že obrnilo več Telekomovih naročnikov. S problematiko se ukvarjajo, vendar za zdaj še preučujejo odločbo AVK in pravne možnosti. Nekateri uporabniki so sicer želeli ISDN ali pa ga s pridom izkoriščali, če so ga že morali naročiti. Pri čemer bi verjetno tudi Telekom lahko na sodišču dokazoval, da tožnik ni imel priključka ISDN samo zaradi širokopasovnega dostopa do interneta, temveč je dejansko uporabljal njegove funkcionalnosti.

Telekomovi naročniki so morali poleg priključka ADSL za širokopasovni internet (približno 105 evrov) plačati tudi priključek ISDN za fiksno telefonijo, ki je prav tako stal približno 105 evrov. Poleg tega je bila naročnina na ISDN dražja kot na klasično telefonijo (PSTN). Telefonija ISDN je ponujala nekatere dodatne storitve (dve liniji, prikaz identitete klicatelja, ...), ki pa jih marsikateri uporabnik ni potreboval.

Prav tako niso držale trditve Telekoma, da je ta tehnologija nujna za širokopasovni priključek. Kot je ugotovil varuh konkurence, so že leta 2002 na trgu obstajali univerzalni razcepniki, ki so omogočali ADSL neodvisno od ISDN-a, vendar jih je Telekom začel naročati šele po posredovanju Agencije za pošto in elektronske komunikacije (zdaj Agencije za komunikacijska omrežja in storitve) leta 2004, storitvi pa ločeno ponudil septembra 2005, skoraj tri leta po začetku zdaj pravnomočno ugotovljene zlorabe.