Tiskane izdaje
V torek zjutraj je prekinilo delo približno 70 odstotkov od 12.300 zaposlenih v slovaški podružnici avtomobilskega koncerna Volkswagen. Čeprav na mesec zaslužijo skoraj dvakrat višji znesek od povprečne plače na Slovaškem, imajo dovolj tega, da za več kot dvakrat nižji zaslužek opravljajo enaka dela kakor njihovi nemški kolegi.
»Zakaj bi družba z veliko delovno storilnostjo, ki izdeluje ene izmed najbolj kakovostnih in luksuznih avtomobilov, plačevala slovaškim delavcem polovico ali tretjino zneska, ki ga plačuje delavcu istega podjetja le kakih 200 kilometrov proti zahodu, v katerikoli zahodni državi, kjer je nižja kakovost dela, nižja produktivnost in slabša kakovost izdelkov,« se je pred dnevi vprašal socialdemokratski predsednik slovaške vlade Robert Fico, ki je podprl zahteve delavcev.
Ti niso sprejeli predloga Volkswagna, da jim bo letos zvišal plače za 4,5 odstotka, prihodnje leto še za 4,2 odstotka, hkrati pa takoj vsakemu izplačal še 350 evrov, ampak so vztrajali pri 16-odstotnem zvišanju osebnih dohodkov. V povprečju tisti, ki so lani na Slovaškem proizvedli 388.687 avtomobilov, kot so Volkswagnovi modeli up! in tuareg, Audijev Q7 (zadnja dva delajo le v Bratislavi), Seatov mii, Škodin citigo ali karoserije za Porschejev cayenne, na mesec zaslužijo približno 1800 evrov. To ni le skoraj dvakrat višji znesek od povprečne plače v državi, ki znaša 912 evrov, manj so plačani tudi njihovi kolegi, delavci v tamkajšnjih proizvodnih obratih Kie in koncerna PSA, ki so prav tako zahtevali višje zaslužke, a so potem sprejeli predlaganih šest (Kia) oziroma devet (PSA) odstotkov povišice.
Vendar slovaškim neposrednim proizvajalcem naslednikov Hitlerjevega »ljudskega avtomobila« to ni dovolj. Primerjajo se s kolegi v Nemčiji, kjer je povprečna plača v Volkswagnovih obratih 4200 evrov. Med stavko so ves čas potekala intenzivna pogajanja med stavkajočimi in predstavniki delodajalcev, ki so sindikalistične zahteve označili za »neodgovorne«, ker da bodo ogrozile prihodnost družbe in zaposlenih. Do konca redakcije še niso našli kompromisa.
Največja stavka v državi
Volkswagen je kupil večinski delež tovarne, ki je zdaj njegova bratislavska podružnica, že leta 1991, a takšnega upora korporacija, ki je največji zaposlovalec na Slovaškem, od tamkajšnje delovne sile še ni doživela. Od konca socializma ni bilo tako velike stavke v državi, ki je zdaj največji svetovni proizvajalec avtomobilov na glavo prebivalca. Po ugotovitvah zahodnih komentatorjev je paradoks v tem, da se na Slovaškem delovna sila ne upira zato, ker bi ji šlo preveč slabo, ampak zato, ker se v tej državi kljub pesimističnim napovedim o njeni prihodnosti po sprejetju evra gospodarska proizvodnja veča, brezposelnost, ki je zdaj 7,35-odstotna, pa vztrajno znižuje. »Danes je zgodovinski dan. Še nikoli v sodobni slovaški zgodovini ni bila brezposelnost tako nizka,« je pred dnevi izjavil premier Fico.
Češki novinar in komentator Martin Ehl je pred časom zapisal, da v vzhodni Evropi velike avtomobilske korporacije »prevladujejo v lokalnem gospodarstvu«. »Njihova glavna prodajna uspešnica je poceni delovna sila. Potreba po nekvalificiranem ročnem delu je zelo velika, kar je odvisno od ciklične narave avtomobilske proizvodnje, a nove infrastrukture je vedno dovolj zaradi sredstev Evropske unije.«
Odnos do poceni, a kakovostne lokalne delovne sile, ni edina stvar, ki jo v vzhodni Evropi zamerijo zahodu. Foto: Reuters
Se bo nezadovoljstvo
Kolonialni odnos
Mantri, kako je vključitev v Evropsko unijo zgolj pripomogla vzhodu, tam ne verjamejo več. »Da bi dobile sredstva iz kohezijskih skladov, so manj razvite članice odprle trge za vse druge države EU. Kar nekaj nemških podjetij je zelo veliko zaslužilo s tem poslom, saj so dobila neoviran dostop do novih trgov, nove vire visoko kvalificirane delovne sile in nizke korporativne davke,« je pred kratkim izjavil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács. Toda odnos do poceni, a kakovostne lokalne delovne sile, ni edina stvar, ki jo v vzhodni Evropi zamerijo zahodu. Tako kot v Sloveniji se tudi v drugih nekdanjih socialističnih državah pritožujejo nad razliko v kakovosti oziroma sestavinami enakih izdelkov, ki jih korporacije pod istim imenom prodajajo pri njih ali v tako imenovani zahodni Evropi.
»Vzhodnoevropejci imajo občutek, da so njihove države obravnavane kot kolonije. To bolj ogroža evropski projekt kot brexit,« je pred dnevi ugotovil komentator ameriške agencije Bloomberg.
