Novelirani investicijski program: Cena za Teš 6 nespremenjena

Uspelo nam je pridobiti osnutek NIP 6, ki ga bosta obravnavala nadzorna sveta Teš in HSE. Milijon na milijon Teš 6.

Objavljeno
20. oktober 2013 21.23
Luka Jakše, Ljubljana
Luka Jakše, Ljubljana

Ljubljana - Novelirani investicijski program (NIP 6), ki ga mora vodstvo Teša do konca meseca pripraviti za vlado, celotno investicijo vrednoti na skoraj 1,43 milijarde evrov. Za zaprtje finančne konstrukcije pa predvideva nova posojila.

Uspelo nam je pridobiti osnutek NIP 6, ki ga bosta obravnavala nadzorna sveta Teš in HSE. NIP 6 sledi ugotovitvam, predstavljenim spomladi, da je projekt Teš 6 presegel 1,3 milijarde evrov. Težava je, ker sta se HSE in Teš za pridobitev državnih poroštev za posojilo pri EIB zavezala, da končna cena ne bo presegla te vrednosti.

Nova vrednost je sicer malce nižja, kot se je predvidevalo poleti, a še vedno za skoraj 130 milijonov presega podpisane zaveze. Direktor Teša Peter Dermol številk ni hotel komentirati, ker morata svoje prej povedati nadzorna sveta. Dejal je, da bodo predstavili realno stanje pri projektu, potem pa pričakuje, da se bodo veliko pogovarjali s pristojnimi ministrstvi o nadaljnjih korakih. Generalni direktor HSE Blaž Košorok se na naš klic ni odzval.

Zdajšnji vodstvi Teša in HSE sta prejšnji investicijski program (NIP 5) označili za falsifikat, ker ni upošteval stroškov, ki so nastali zaradi podpisa osmih aneksov k pogodbi z Alstomom (med 30 in 35 milijoni evrov), in ker so se stroški financiranja čudežno znižali za več kot 40 milijonov evrov. V NIP 6 so ti stroški ovrednoteni, gradnjo pa za dobrih enajst milijonov evrov dražijo še dodatna ali nepredvidena gradbena dela, dobrih 23 milijonov je dražja montaža, skoraj 20 milijonov stane nabava rezervnih delov. Tu pa je še vrsta podražitev po nekaj deset ali sto tisoč evrov.

Edina dobra novica je, vsaj tako se razbere iz osnutka NIP 6, da se datum končanja vrača v leto 2015 in da je uporabno dovoljenje predvideno za april ali maj 2016, trudili pa se ga bodo dobiti do ciljnega datuma, to je 25. februar 2016. Pred tem mora naprava poskusno delovati vsaj devet, še bolje pa dvanajst mesecev. Hitrost končanja projekta je pomembna zaradi evropskih zahtev glede izpustov emisij, ki začnejo veljati leta 2016, in zaradi ekonomike projekta, da se začne čim prej amortizirati. NIP 6 analizira tudi možna tveganja za projekt in investicijo ocenjuje kot srednje tvegano.

Milijon na milijon Teš 6

Oblikovalci NIP 6, ki je sicer označen kot poslovna skrivnost, so obljubljali predstavitev realne slike projekta. Številke kažejo, da se je gradnja sicer podražila, vendar se bo investicija povrnila in lastniku, posredno je to država, prinesla dobiček. Če, seveda, niso številke preoptimistične.

Kmalu po tem, ko je vodenje Teša prevzel Peter Dermol, je javnost izvedela, da je cena za Teš 6 precej višja, kot se je s pogodbami s finančnim ministrstvom ter ministrstvom za infrastrukturo in prostor zavezal njegov predhodnik Simon Tot. Kritiki, med najbolj glasnimi sta bila Andrej Vizjak (SDS) in Franc Bogovič (SLS), so to ocenili za ponovno napihovanje balona za dodatno razdeljevanje provizij. Številke o postavkah so zdaj tu, polemika pa se bo najbrž spet vnela.

Pričakovane številke

Končna cena gradnje novega bloka v Šoštanju po NIP 6 je 1,43 milijarde evrov. Ta cena je menda realna zato, ker je velika večina pogodb z različnimi izvajalci že podpisanih in ovrednotenih, tako da večjih odstopanj ne bi smelo biti. Do zdaj je bilo plačanih za približno milijardo evrov opreme, gradbenih in drugih del ter stroškov, do konca leta pa jih bo plačanih 1,14 milijarde. V prihodnjih dveh letih bo treba plačati še okoli 285 milijonov, za kar pa se bo moral Teš dodatno zadolžiti. Primerjava med NIP 5 in NIP 6 pokaže, da se bodo v celotni investiciji lastniški viri povečali s 470 na 515 milijonov evrov, od tega bo vložek HSE 30 milijonov višji, Tešev pa 15 milijonov. Poleg tega bo Teš, enako je bilo predvideno v NIP 5, najel 83 milijonov evrov posojila pri HSE, za zaprtje finančne konstrukcije pa še posojilo pri komercialnih bankah v višini 80 milijonov. Razliko do 1,43 milijarde so že počrpana posojila EIB in EBRD v skupni vrednosti 750 milijonov.

Razlogi za podražitev

Poleg razlogov, o katerih smo pisali spomladi, torej da v NIP 5 niso ovrednoteni učinki osmih ankesov k pogodbi z Alstomom in da je prejšnje vodstvo tretjino stroškov financiranja preneslo kar na tekoče poslovanje Teša, preden bi šesti blok začel obratovati, najdemo v NIP 6 še kar nekaj cvetk. Tako bodo gradbena dela za glavni pogonski objekt dražja za 7,5 milijona evrov. Kot pojasnjujejo pisci dokumenta, je to tako, ker je bila leta 2011 s Primorjem podpisna pogodba v višini 24,5 milijona »nerealna glede na razmere na trgu«. Druga gradbena dela so nanesla še dodatne štiri milijone stroškov.

Najbolj, za skoraj 57 milijonov se je podražila glavna tehnološka oprema, kar je večinoma posledica podpisanih ankesov in stroškov suspenzov del, ker Alstom ni dobil plačanih računov. V ta sklop spada tudi 23 milijonov dražja montaža, ker, kot piše v NIP 6, »se je bil Teš prisiljen odpovedati določenim zahtevkom in obvezan sprejeti dodatne obveznosti, vezane na montažo opreme«. Drugih povišanj na opremi je še za okoli deset milijonov evrov.

V NIP 5 so bili neupravičeno izvzeti stroški financiranja v višini devetih milijonov, ki so zdaj vključeni v NIP 6. Stroški financiranja, ki so že bili zajeti v NIP 5, so se povečali za 25 milijonov. Od tega gre 15 milijonov na račun spremenjenih pogojev zadolževanja po obstoječih kreditnih pogodbah in dinamike koriščenja posojil, kar je posledica nepravočasne pridobitve državnega poroštva za kredit EIB in posledično tudi del kredita EBRD. Zaradi nepravočasne pridobitve poroštva pa je nastalo še za več kot deset milijonov dodatnih stroškov za premostitveno financiranje (najeti kratkoročni krediti pri HSE in stroški odloga plačil pri Alstomu in Rudisu) ter za višje stroške nadomestil za podaljšanje roka črpanja kredita.

Ekonomika projekta

V NIP 6 je projekcija poslovanja družbe Teš do konca življenjske dobe šestega bloka. Vseskozi so predvideni prihodki od prodaje višji od stroškov. Tako naj bi bili prihodki leta 2016 okoli 200 milijonov evrov, do leta 2020 naj bi narasli na 240 milijonov, do leta 2024 pa na 300 milijonov. Potem bi prihodki še nekoliko rastli, po letu 2030 pa do konca življenjske dobe šestice (leta 2054) pa bodo začeli nekoliko padati. Dobiček naj bi družba imela že prvo leto obratovanja, in sicer slabe štiri milijone evrov, do leta 2020 pa že skoraj 40 milijonov, vmes naj bi bil dobiček okoli 70 milijonov evrov na letno, ob koncu delovanja pa sto milijonov.

Pri tem bo lastna cena proizvedene elektrike leta 2016 okoli 55 evrov na megavatno uro, ki se bo do leta 2024 dvignila na okoli 61 evrov na megavatno uro. Ta izračunana lastna cena je več kot deset evrov nižja kot v NIP 5, kar je posledica precej cenejših emisijskih kuponov, kot se je predvidevalo. Poleg tega ne bi bilo logično, da bi bila lastna cena iz novejšega bloka dražja kot iz starejših. Iz obstoječe postrojitve ima Teš zdaj lastno ceno okoli 59 evrov na megavatno uro.

Podatki iz NIP 6 še razkrivajo, da se bo investicija povrnila v petnajstih letih, interna stopnja donosnosti je 7,42 odstotka, donosnost na vloženi kapital pa 12,63 odstotka, kar so vse precej dobri kazalniki. Denimo, sektorska politika za energetiko zahteva devetodstotno donosnost na kapital.

Srednje tvegani projekt

Takšna je skupna ocena vseh merjenih tveganj v NIP 6. Ugotovili so, da je ekonomika projekta najbolj občutljiva za ceno električne eneregije na trgu. Če bi ta padla za deset odstotkov od predvidene, bi bila proizvodnja neracionalna, vendar če gre verjeti vhodnim podatkom, ki so jih priskrbele strokovne službe HSE, naj bi bila prodajna cena elektrike leta 2016 skoraj 56 evrov na megavatno uro, do leta 2020 naj bi zrasla do 66 evrov, potem pa naj bi cene poletele v nebo.

Investicija je še občutljiva na število obratovalnih ur in morebitne dodatne podražitve. Za druga tveganja, kot je cena premoga in emisijskih kuponov ter stroški dela, pa je investicija manj občutljiva. Seveda pa nikjer ne piše, da ne more več teh dejavnikov delovati hkrati.