Novi tobačni zakon odpira vrata črnemu trgu

Nova evropska direktiva o tobačnih izdelkih bo verjetno povečala in ne zmanjšala kajenje, ker ne ogroža posla s cigaretami.
Objavljeno
28. april 2016 18.24
Lidija Pavlovčič
Lidija Pavlovčič

Britanski zagovornik javnega zdravja, nekdanji svetovalec Greenpeacea in direktor svetovalne skupine za javno zdravje Counterfactual 
Clive Bates je opozoril na pretirano strogo povzemanje evropske tobačne direktive v nacionalno zakonodajo, kar lahko povzroči več škode 
kot koristi. V pismu slovenskemu premieru in ministrici za zdravje 
je navedel pomisleke o predlaganem zakonu.

Gospod Bates, kaj je zdaj v središču vašega delovanja za izboljšanje javnega zdravja?

Zavzemam se za pametno politiko, ki bi ljudi spodbudila, da če že nočejo ali ne morejo opustiti kajenja, naj vsaj temeljito zmanjšajo tveganje za zdravje. Del pametne politike so tudi alternative, kot so elektronske cigarete (e-cigarete), brezdimni tobak in novi tobačni izdelki, pri katerih tobak ne gori, ampak je le ogrevan.

Ker je za zdravje najbolj škodljiva visoka temperatura, dosežena pri gorenju konvecionalne cigarete, bi kadilci, če bi zamenjali cigarete z alternativnimi možnostmi, lahko skoraj eliminirali tveganja. E-cigarete so sicer dobra možnost za zmanjšanje tveganja, toda vlade v nekaterih državah jih obravnavajo kot grožnjo. Naj k povedanemu dodam še to, da nimam nikakršnega konflikta interesov s tobačnimi in farmacevtskimi podjetji ali s tistimi, ki izdelujejo e-cigarete.

Ste še aktivni v organizaciji ASH, Action on Smoking and Health? Kaj je cilj te organizacije?

Bil sem direktor organizacije ASH v letih med 1997 in 2003, toda zdaj nimam več formalnih stikov z njo. Poznam sicer ljudi v organizaciji, saj imamo skupni cilj: prizadevamo si za zmanjšanje velikih obremenitev, kot so prezgodnja smrt in različne bolezni, ki jih povzroča kajenje.

Kaj menite o evropski direktivi o tobačnih izdelkih? Bo pomagala pri zmanjšanju števila kadilcev?

Verjetneje je, da bo povečala in ne zmanjšala kajenje. Zakaj? Zato ker zelo malo pripomore k temu, da bi ogrozila posel s cigaretami. Ustvarja namreč resnično slabe predpise za e-cigarete, zaradi katerih bodo te še manj privlačne za kadilce konvencionalnih cigaret. Še težje jih bodo zamenjali z e-cigaretami.

Direktiva prepoveduje tudi »snus«, ki je vrsta žvečilnega tobaka, priljubljena na Švedskem. Zaradi snusa je na Švedskem samo 11 odstotkov kadilcev, kar je veliko manj od povprečja v EU, kjer je kadilcev 26 odstotkov, in predvsem manj kot v Sloveniji, kjer je delež kadilcev kar 30-odstoten. Vidite, kako neverjetno neumni so ti predpisi.

Bo direktiva znatno pripomogla k zmanjševanju stroškov za zdravstvo, ki so posledica kajenja?

Izdatkov za zdravje ne bo zmanjšala. Nasprotno, povečala jih bo, ker se bodo kadilci še težje odrekli konvencionalnim cigaretam, da bi jih nadomestili z zdravju manj tveganimi alternativami. Naj kot primer navedem Veliko Britanijo. Ocenjujemo, da za kadilca, ki opusti kajenje, povprečni prihranek, v katerega so vključene gospodarske koristi in učinki v zdravstveni blagajni, znaša kar 74.000 funtov oziroma 93.000 evrov.

V Veliki Britaniji je zdaj približno 850.000 nekdanjih kadilcev, ki so konvencionalne cigarete zamenjali z e-cigaretami. Če bi se od teh samo majhen delež vrnil h konvencionalnim cigaretam ali pa če bi se upočasnila stopnja uporabnikov e-cigaret, bi to pomenilo zelo veliko gospodarsko škodo. Kar poglejte še enkrat številke.

Kako naj bi države prenesle evropsko direktivo o tobačnih izdelkih v nacionalno zakonodajo, da bi ta imela pozitivne učinke?

Najboljši pristop, kar zadeva e-cigarete, bi bil ta, da bi uzakonile minimalne zahteve direktive in popolnoma nič več. Nikakor ne bi smele zapravljati javnega denarja s predpisi, ki bi uveljavljali nekaj, kar ne povzroča resnih problemov. E-cigareta namreč kadilcem pomaga pri odvajanju od kajenja. Tisti del direktive, ki obravnava e-cigarete, bi morali navsezadnje nadomestiti z bolj smiselnimi standardi. To bi se moralo zgoditi čim prej.

Kako se je Velika Britanija lotila prenosa direktive v zakonodajo?

Pri nas smo prevzeli pristop »naredi čim manj«. Takšen pristop je posledica zavedanja o vrednosti alternativnih produktov in tudi spoznanja, da bi bilo pretiravanje v predpisih škodljivo. Britanska državna agencija za javno zdravje zdaj zatrjuje, da so e-cigarete najverjetneje za kar 95 odstotkov manj škodljive kot konvencionalne cigarete. Zaradi te izjave je veliko kadilcev »preklopilo« na e-cigarete.

E-cigareta kadilcem pomaga pri odvajanju od kajenja. Foto: Reuters

Pred kratkim ste napisali pismo slovenski ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, vzrok pa je slovenski pristop k prenosu tobačne direktive v zakonodajo. Kako ocenjujete predlagane spremembe v tobačni zakonodaji v primerjavi z drugimi državami?


Profesor Gerry Stimson in jaz sva 15. marca pisala vašemu predsedniku vlade in ministrici za zdravje. K pisanju so naju nagovorili slovenski vejperji, ki so zelo zaskrbljeni zaradi slovenskega pristopa k direktivi. Res je sicer, da še nekaj držav zagovarja zelo strogo stališče do e-cigaret, toda te države, kot kaže, še niso dojele, da s takšnimi neugodnimi stališči v bistvu promovirajo kajenje in ščitijo trgovino s cigaretami. Biti neprizanesljiv je sicer v redu, toda še bolje je, če si tudi bister.

V pismu sta premiera in ministrico opozorila na pretiravanje v zakonskem predlogu. Kaj je tako zelo ekscesno in zakaj?

Prepoved prodaje e-cigaret po spletu naju posebno skrbi. Zakaj? Ker se prav e-cigarete največ prodajajo po internetu, veliko bolj kot navadne cigarete. Spletna prodaja e-cigaret je postala pomembna zato, ker veliko, predvsem manjših in odročnih prodajaln s tobačnimi izdelki, ni založenih z e-cigaretami ali drugimi alternativnimi izdelki. Prepoved spletne prodaje bi pomenila zaščito starih poslovnih modelov tobačne industrije, zato bi bila takšna poteza velika napaka v vseh pogledih.

Kakšne bi bile posledice prepovedi?

Lahko predvidevamo tri posledice, če bo uzakonjen otežen dostop do e-cigaret. Nekateri vejperji, torej uporabniki e-cigaret, bodo spet kadili navadne cigarete, manj kadilcev bo zamenjalo navadne cigarete z e-cigaretami in razvil se bo črni trg z e-cigaretami. Če te ne bodo dostopne po normalnih kanalih, jih bodo vejperji iskali na črnem trgu. Pojavi se lahko več škodljivih posledic črnega trga, med njimi tudi spletna prodaja iz držav zunaj EU. Tveganje za zdravje bo veliko večje, če bodo ljudje sami mešali tekočine za uporabo e-cigaret.

Menite, da se bo zaradi višje obdavčitve tobačnih izdelkov zmanjšalo število kadilcev?

Da. Pri vsakem zvišanju cen se povpraševanje po izdelkih zmanjša. Toda pozor, upoštevati je treba tudi, kakšen bo učinek podražitve pri ljudeh z nizkimi prihodki in kaj se bo dogajalo na črnem trgu.

Cigarete v Veliki Britaniji so zelo drage, zato me zanima, koliko Britancev kadi.

Škatlica cigaret Marlboro stane v supermarketu 9,35 funta, kar je skoraj 12 evrov. Je približno trikrat dražja kot v Sloveniji. Po uradnih britanskih podatkih imamo 8,8 milijona kadilcev oziroma 18 odstotkov odrasle populacije. Po raziskavi evropske komisije pa je delež kadilcev v Veliki Britaniji 22-odstoten, kar je v primerjavi s slovenskim 30-odstotnim deležem med odraslimi še vedno veliko manj.

Slovenija bo najverjetneje za prodajalce tobačnih izdelkov zahtevala posebne licence. Za koga sploh je lahko koristen takšen ukrep?

O tem nimam posebnega mnenja, zdi pa se mi, da bo ta dodatna birokracija odvrnila potencialne dobavitelje. In kakšna bodo koristi? Morda bodo sprožile zgolj širitev črnega trga?

Bi enotna embalaža skoraj brez oznake o znamki cigarete lahko vplivala na kadilce, da bi opustili to razvado?

Težko je napovedati vse učinke. V Avstraliji, kjer so že uvedli enotno embalažo, so rezultati različni. Marsikaj bo namreč odvisno od drugih vplivov. Če bodo, na primer, tobačna podjetja znižala ceno, se poraba lahko poveča, a hkrati se lahko znižajo tudi dobički. Menim, da bo, kratkoročno, učinek enotne embalaže majhen, dolgoročno pa je lahko pomemben, če bodo otroci odraščali tako, da ne bodo prepoznali tobačnih znamk.

Kakšne rešitve v smislu izboljšanja javnega zdravja in omejitve kajenja bi lahko bile boljše?

Pravilen pristop nakazujejo nove tehnologije, ki bodo tako povozile tradicionalno cigareto, da bo popolnoma zastarela. Saj navsezadnje na vseh področjih življenja zaznavamo napredek, zakaj ga ne bi tudi pri kajenju. Prepričan sem, da bodo nekateri ljudje vedno želeli kaditi, in če to želijo, jim moramo ponuditi alternative, ki pomenijo minimalno tveganje za zdravje. Če bi tveganja res zmanjšali, potem bi dobili največjo bitko 21. stoletja v javnem zdravju.

Ste prepričani, da e-cigareta ne pomeni tveganja za zdravje? Znanstvene študije so različne. Nekatere svarijo, da njena varnost ni dovolj preverjena, ker ni dovolj dolgo na trgu, zato še ne moremo poznati vseh posledic.

Kot vem, so nekateri ameriški raziskovalci namensko predstavljali nekatere informacije o e-cigareti na alarmanten način, mediji pa so to histerično pograbili. Če pa pozorneje beremo in poslušamo izjave znanstvenikov, ugotovimo, da govorijo ves čas isto. Vsi se strinjajo, da tveganje za zdravje pri e-cigareti ni ničelno, je pa v primerjavi z navadno cigareto zelo nizko. Pa saj nimamo časovnega stroja, da bi potovali petdeset let v prihodnost in videli, kaj se bo zgodilo!

O kemičnih sestavinah v tekočini za uparitev pri e-cigareti pa vemo že danes veliko. V njej ni ali pa sploh ni zaznati večine škodljivih substanc, ki se sproščajo v dimu goreče cigarete. Na podlagi takšnih primerjav lahko z zaupanjem prisluhnemo trditvam o manjšem tveganju, pri čemer je najpomembnejše to, da pri e-cigareti ni gorenja. Vse škodljive snovi se namreč sproščajo med procesom gorenja navadne cigarete.

Zdi se, da je za prodajo e-cigaret močno zainteresirana tudi tobačna industrija.

Seveda je tudi tobačna industrija v to vpletena, zato si prizadeva nadomestiti zaostanek za hitrim napredkom in inovacijami tehnoloških podjetij. Skrbi jo namreč, da bo izgubila svoje kupce. Nekateri so prepričani, da je vpletenost tobačnih družb nekaj slabega, jaz pa menim, da je bolje, če prodajajo več izdelkov, ki ne ubijajo uporabnikov, in manj izdelkov, ki jih ubijajo. Napredek je, če imajo možnost prodajati ljudem nikotin brez ubijalskega gorenja.

S kakšno strategijo bi lahko najbolj zmanjšali škodljivost za zdravje in povečali nadzor nad tobačnim trgom?

Pogosto govorimo o e-cigaretah kot o moteči tehnologiji, toda le za tobačni trg in za nadzornike tobaka, ki s svojim ravnanjem povzročajo več škode kot koristi. Žalosti me, ko gledam svoje nekdanje kolege, kako nasprotujejo e-cigaretam, ne da bi se zavedali, da s tem ščitijo trgovino s cigaretami. Dejanski problem so namreč prav cigarete, ker najbolj škodijo. Če želimo zmanjšati njihovo škodljivost, moramo sprejeti nove tehnologije in priložnosti za izboljšanje javnega zdravja.