Tiskane izdaje
Idrija – Najbrž se Idrija zaradi svojega nastanka in uvrstitve na prestižni Unescov seznam svetovne dediščine nikoli ne bo znebila oznake rudarskega mesta. Nekdanji rudnik živega srebra je bil po donosnosti največje »slovensko« podjetje v zgodovini. S srečno roko izbire dejavnosti po zaprtju rudnika ima Idrija tudi danes eno največjih podjetij v državi.
Od odkritja cinabaritne rude na Idrijskem v 15. stoletju pa do neizogibnega konca rudnika zaradi neuporabe živega srebra proti koncu 20. stoletja je bila Idrija vedno povezana s tehnološkim napredkom. Predvsem po razsvetljenski revoluciji 18. stoletja, ko je s približno 3600 prebivalci postala drugo največje naselje na Kranjskem. Od tega je rudnik zaposloval že 1350 delavcev, ki so pridobili do sedemsto ton živega srebra na leto.
Trditev o največjem slovenskem podjetju v zgodovini sloni na podatku, da je idrijsko živo srebro v tistih časih prispevalo kar pet odstotkov celotnega proračuna nekdanje habsburške monarhije. Rudnik je bil vse do prve svetovne vojne eno najdonosnejših državnih podjetij in leta 1913 je dosegel proizvodni rekord z 820 tonami pridobljenega živega srebra. Nato je z redkimi zlatimi obdobji počasi jemal konec. Aprila leta 1977 so se ga odločili zapreti, proizvodnjo so ukinili leta 1995. Obenem je treba poudariti, da je rudnik praviloma financiral projekte zunaj Idrije, na primer projekte v Novi Gorici ali smučišče v Bovcu, ni pa rudniška uprava imela posluha za razvoj idrijske industrije.
Predsednik vlade Miro Cerar na obisku v Kolektorju. Foto: Blaž Samec/Delo
Brezposelnost je v Idriji neznanka
Vmes je bilo treba poskrbeti za socialno varnost najmanj 500 ljudi, ki so jih s solidarnostno akcijo v drugi politični realnosti prezaposlili. A je Idrija že dobivala zametke podjetništva v drugih gospodarskih panogah. Tranzicija je toliko uspela, da občina skorajda ne pozna statistike o brezposelnosti in s tem povezanih težav. Niti v času gospodarske krize ni presegla sedanje stopnje brezposelnosti v Sloveniji. Že zgoraj omenjeno nenaklonjenost rudnika za financiranje idrijske industrije so na primer direktorji Kolektorja spremenili v svojo prioritetno skrb za domače idrijsko okolje, kar je prispevalo k polni zaposlenosti zadnjih dveh desetletij.
Povprečna neto plača v občini je pod slovenskim povprečjem, znaša dobrih tisoč evrov, vendar zaostanek za povprečjem zaradi dominantnosti Ljubljane ne kaže prave vrednosti gospodarstva v dolini. Med več kot 200 občinami je Idrija po višini plače na 13. mestu.
Največji zaposlovalec Kolektor Group
Prva gospodarska aktivnost, ki ni neposredno povezana z rudnikom, se je začela razvijati sredi 50. let prejšnjega stoletja. Najprej je vzniknila lesnopredelovalna industrija zaradi obširnih gozdnih površin v okolici. Kmalu zatem pa je bilo ustanovljeno še komunalno podjetje, ki se je preimenovalo v Simplex in danes deluje pod imenom IMP Klima ter je v lasti švedske multinacionalke Lindab.
Proizvodnja v Kolektorju. Foto: Blaž Samec/Delo
Leta 1963 je bila ustanovljena še tovarna kolektorjev – današnji koncern Kolektor Group, ki je zrasel v eno največjih podjetij v elektropredelovalni industriji v Sloveniji. Zdaj, več kot pol stoletja pozneje, je globalni koncern, ki ima podružnice po vsem svetu, v domači dolini pa je največji zaposlovalec, ki podpira mnoge družbene dejavnosti. Kolektor Group zaposluje 5100 ljudi (Kolektor Holding 5500), od tega kar 1350 ljudi v Idriji. Drugi največji zaposlovalec v občini je Hidria s tisoč zaposlenimi.
V koncernu so ob petdesetletnici pojasnili, da je samo v zadnjih dveh desetletjih Kolektor povečal prodajo za kar petnajstkrat, dobiček za nekaj stokrat, dodano vrednost na zaposlenega pa za od tri- do štirikrat. V tem času se je iz lokalnega podjetja prelevil v multinacionalko s poslovnimi procesi na večini celin. V družbi so prepričani, da bo Idrija z razvojem Kolektorja postala visokotehnološko središče, kjer se bo razvijalo, proizvajalo pa po vsem svetu. Svojo prihodnost stavijo na znanje in delo.
