Odgovornosti za (ne)prodajo Telekoma se uprava SDH noče izogniti

Zadnji tedni so za prvega moža Slovenskega državnega holdinga (SDH) Mateja Pirca še posebno zahtevni. Pred SDH sta sklepni dejanji v prodajnih postopkih Telekoma Slovenije in NKBM, tik pred sprejetjem pa je tudi predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb, s katerim bo holding po letu dni le dobil smernice za svoje delo.

Prodaja Telekoma Slovenije je bila načrtovana že za lansko jesen. Zdaj smo maja in vi se še vedno pogajate z edinim kupcem – Cinvenom. Po zadnjih informacijah naj bi v najboljšem primeru ponujal 130 evrov za delnico. Je to za SDH sprejemljiva cena?

Ta prodaja se je zaradi takšnih in drugačnih okoliščin zavlekla. Sporočili smo, da pogajanja še potekajo, prodajni postopek še ni končan, zato ne morem komentirati ustreznosti ponudbe. Se je pa še enkrat potrdilo, da morajo biti prodajni postopki poleg vseh meril, ki jih morajo dosegati, izvedeni čim hitreje.

Ključno merilo je še vedno cena?

Da, ključno merilo za končni izbor je vsekakor cena. Med samim postopkom pa se preverjajo tudi druga merila, kot je finančna stabilnost posameznega ponudnika in njihovi dolgoročni cilji za posamezno družbo.

Kot veste, se v javnosti vrstijo ugibanja o domnevnem dogovarjanju Cinvena in Deutsche Telekoma o nakupu našega Telekoma. To je bilo mogoče razbrati tudi iz izjav dveh predstavnikov vlade, omenjajo se celo prisluhi o takšnem dogovarjanju. Imate o tem kakšne informacije?

SDH informacij o sodelovanju teh dveh ponudnikov nima. Z različnimi špekulacijami smo seznanjeni, del teh špekulacij smo tudi preverili oziroma prosili za konkretne dokaze o tem. Če jih bomo prejeli, jih bomo proučili in se ustrezno odzvali.

Neuradno je mogoče celo slišati, da naj bi se Cinven in Deutsche Telekom zanimala za oddajo skupne ponudbe. Je to res?

SDH od navedenih ponudnikov ni prejel predloga za oddajo skupne ponudbe.

Gre namreč za vprašanje transparentnosti postopka.

Celoten postopek smo ves čas vodili z največjo skrbnostjo, transparentnostjo in z upoštevanjem enakopravnosti vseh ponudnikov.

Ali bi s Cinvenom pri nakupu Telekoma res sodelovala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj?

Tega ne morem komentirati.

SDH naj bi končno odločitev o prodaji Telekoma prepustil vladi kot skupščini. Zakaj? Mnogi to razumejo, kakor da nočete prevzeti odgovornosti, v prejšnjih prodajah ste se namreč odločali samostojno.

Uprava SDH se noče izogniti odgovornosti in se ji pravno niti ne more. Odločitev o prodaji ali neprodaji edinemu kupcu bo sprejela uprava in jo dala v potrditev nadzornemu svetu SDH. Ali bosta uprava in nadzorni svet iskala soglasje skupščine, še ni odločeno. Se je pa treba zavedati, da gre za naložbo, ki predstavlja velik del premoženja države, in da tudi gospodarske družbe v primeru prodaje večjega dela premoženja v skladu z ZGD iščejo soglasje lastnika.

Kakšno pa je vaše stališče do prodaje Telekoma prek mednarodne borze, če sedanji prodajni postopek ne bi bil uspešen?

Če prodaje ne bo, bo treba narediti določene korake. Če hočemo to podjetje uspešno upravljati, moramo naprej dobiti glasovalne pravice in izboljšati korporativno upravljanje družbe. Želimo, da se ustavi padanje prihodkov in izboljša EBITDA, ključna pa je tudi rešitev aktualnih sodnih in konkurenčnih postopkov, ki so uvedeni proti družbi in jih je skupaj za približno 450 milijonov evrov. Poleg tega bo treba znižati dividendno politiko tako, da bo družba lahko vlagala v razvoj in zmanjšala svoje finančne obveznosti. Dividendna politika Telekoma v zadnjih letih ni bila najustreznejša za razvoj družbe in je bila previsoka. Ker država nima glasovalnih pravic, nanjo nismo mogli vplivati.

Tudi v kakšnih drugih državnih družbah dividendna politika ni bila najbolj razvojno usmerjena, saj ste marsikje postrgali večino dobička. Se bo to nadaljevalo tudi letos?

Dividendna politika je za vsako družbo ključna, saj si moramo prizadevati za dolgoročen razvoj teh družb, pri čemer nadpovprečno izplačilo dividend ne omogoča uspešnega dolgoročnega razvoja.

Ampak SDH je podpiral in marsikje celo predlagal višjo dividendo kot letos pri Petrolu.

SDH skrbno prouči vsako glasovalno stališče. Vsa izplačila dividende lani in letos so bila skladna s cilji in zmožnostmi družbe. Kakšnih ekscesnih izplačil v zadnjih dveh letih ni bilo. Treba pa se je zavedati, da so se potrebe države povečale, da se je število uspešnih družb v zadnjih petih letih zmanjšalo in da so bile te zato bolj izpostavljene.

Prodajne postopke vodite približno poldrugo leto. Videli smo, kaj vse se je v politični areni dogajalo okoli prodaje Mercatorja ali Telekoma. Ali so v teh mesecih, ko se izvajajo najbolj občutljivi prodajni postopki, do vas prihajali kakšni politični ali drugi pritiski?

Pri nobenem od prodajnih postopkov ni bilo z nobene strani nobenih pritiskov. Največ je bilo, kar smo govorili o vključevanju določenih nefinančnih zavez v prodajne pogodbe na sestankih s sindikati posameznih družb, vendar je bilo vse v okviru legitimnih interesov, ki jih imajo sindikati. Neposrednih političnih pritiskov ni bilo, posredne pa smo spremljali vsi.

Vlada je sprejela predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb države. To mora potrditi še državni zbor, a osnova je znana. Kako ste kot upravljavci zadovoljni s tem dokumentom?

Predvsem smo zadovoljni, da bomo dobili strategijo, saj je ta dokument za nas najpomembnejši. Pričakujem, da bo sprejet tudi v državnem zboru in da bodo temu sledile aktivnosti, ki zadevajo SDH. Torej sprejetje letnega načrta upravljanja in meril upravljanja. Kot vidim, bo vendarle dosežen določen konsenz med vsemi deležniki v tem procesu. Gre za to, da mora država določiti strateške cilje za svoje družbe, ki jih je treba pri upravljanju potem tudi izpolnjevati.

Eden od ciljev predloga strategije je tudi zvišanje donosov državnih družb. V petih letih naj bi se povprečno povzpelo na osem odstotkov. So takšni donosi realni, jih bo mogoče doseči?

SDH je že zdaj in bo tudi v prihodnje aktiven in zahteven upravljavec naložb. Že lani je opravil veliko sestankov z družbami in jim določil konkretne finančne cilje. Ti cilji sovpadajo s tem, kar je zapisano v predlogu strategije. Donos večine kapitalskih naložb države je pod povprečjem donosov primerljivih družb v tujini. Ta ciljna donosnost po eni strani torej ni tako nedosegljiva, po drugi strani pa se moramo zavedati, da lastništvo države v teh družbah v številnih primerih negativno vpliva na donosnost družbe, saj te izpolnjujejo tudi druge cilje javnega interesa. Sicer pa v SDH že zdaj slišimo pripombe, da smo pri postavljanju ciljev prezahtevni, ampak mislim, da ni tako.

Državni sekretar Metod Dragonja je dejal, da bi morali vodstva, ki ne bodo dosegala zastavljene donosnosti, zamenjati. Bo po novem torej tako?

Cilji bodo postavljeni zato, da se dosežejo, in po njih se bo merila uspešnost uprav in nadzornih svetov. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo nujne spremembe.

Tudi prodaja NKBM bi že morala biti pod streho. Zanjo se zanima ameriški sklad Apollo. Kje se zatika?

Prodaja NKBM je v sklepni fazi in pričakujemo, da bo postopek končan v nekaj tednih.

Pri prodaji NKBM je nerešeno vprašanje izbrisa podrejenih obveznic, ki je v ustavni presoji. Kdo bo prevzel breme izplačila, če to pade na ustavnem sodišču in ali bo to model za rešitev tega problema pri prodaji drugih državnih bank?

To bo predvsem obveznost države. Seveda pa je treba najprej počakati na odločitev sodišč.

To torej ni več predmet pogajanj pri prodaji?

Tega ne morem komentirati. Gre za to, da se ta problematika uredi v prodajnih dokumentih.

V Peku ste po odstopih nadzornikov imenovali nov nadzorni svet. Kakšni so načrti SDH s to družbo? Slišati je, da bi družba zaradi dolgov, ki presegajo premoženje, lahko končala celo v likvidaciji.

Ker nadzorni svet zaradi odstopa treh nadzornikov ni bil sklepčen, smo imenovali nove nadzornike. Od Peka zdaj pričakujemo nov načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga bomo v SDH proučili. Naša želja je, da bi ta načrt zagotovil ohranitev dejavnosti in čim več delovnih mest. To so bile tudi jasne usmeritve vodstvu in nadzornemu svetu družbe, zato ni mogoče reči, da se razmišlja o likvidaciji družbe. So pa vse špekulacije o likvidaciji družbe, ki se pojavljajo v medijih, za družbo lahko zelo škodljive.

Omenili ste načrt prestrukturiranja. Ta naj bi predvidel tudi selitev proizvodnje zgornjih delov na Hrvaško ali v Srbijo, kar pomeni tudi zmanjšanje števila delovnih mest. To drži?

Treba bo počakati na načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Vsekakor je cilj obdržati dejavnost, njeno poslovanje in ohraniti čim več zaposlenih. Že v preteklosti se je omenjala selitev določenih dodelavnih poslov na druge trge, ampak zdaj je še prezgodaj, da bi o tem sodili.

Kaj pa delitev družbe na maloprodajno mrežo in proizvodni del?

Če bo to ekonomsko upravičeno in bo podpiralo dolgoročno pozitivno poslovanje družbe, je tudi to mogoče.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je eden od dveh energetskih stebrov pri nas. V zadnjih tednih so se obudile ideje o selitvi HSE v Maribor, o tem je razpravljal celo parlamentarni odbor. Ali SDH podpira takšno rešitev?

Vse odločitve SDH temeljijo na ekonomskih merilih. Ker sem na tem odboru sodeloval, lahko trdim, da pri tej pobudi ne gre za ekonomska merila, ampak za druge cilje. Če se bo v prihodnosti pokazala ekonomska upravičenost takšne selitve v katerokoli regijo v Sloveniji, bo SDH takšno pobudo podprl. Treba pa je vedeti, da so poleg Maribora pomembne tudi druge regije v Sloveniji. Poudaril bi predvsem nedavno zaprtje Termoelektrarne Trbovlje, kjer so tudi prostori, ki jih je mogoče uporabiti. Sicer pa smo v HSE bolj usmerjeni v zagotavljanje financiranja družbe in poslovno prestrukturiranje cele skupine. Razmere na trgu elektrike so težke: cene električne energije so v upadanju in po napovedih strokovnjakov se to gibanje v prihodnjih letih še ne bo spremenilo. To je ključno tveganje vseh naših energetskih družb. Poleg tega je treba zagotoviti tudi stroškovno učinkovitost energenta – premoga in vseh dejavnikov, ki vplivajo na to ceno. Mislim predvsem na nepotrebno premoženje, ki ga ima v lasti Premogovnik Velenje.

HSE za projekt Teš 6 že plačuje posojila Termoelektrarni Šoštanj (Teš), razmišlja se o novi dokapitalizaciji, poleg tega bo HSE več deset milijonov evrov namenil za sanacijo insolventnega Premogovnika Velenje, ki se združuje s Tešem. Bo projekt Teš 6 torej sploh rentabilen ali bo to dolgoročno slabilo HSE? Znano je, da so predvidene cene elektrike v načrtu Teš 6 previsoke.

Če pogledamo po svetu, vidimo, da imajo vse termoelektrarne finančne probleme. Gre predvsem za razlike med prodajno in stroškovno ceno elektrike. Teš ni izjema in se že spopada s tem problemom. Proizvodno ceno je zato treba čim bolj oklestiti in mislim, da imata Teš in Premogovnik kar nekaj možnosti, da to storita. Vsekakor pa v prihodnosti pričakujemo velike probleme na tem področju, ampak slovenska energetika ima dober energetski »miks«. HSE ima tudi hidroelektrarne, ki vsaj delno lahko kompenzirajo ta primanjkljaj.

Omenili ste že odprodajo nepotrebnega premoženja Premogovnika Velenje. Kot je mogoče razumeti, naj bi se poskušalo prečesati tudi zunanje pogodbe Teša. Kje še vidite rezerve za racionalizacijo?

V odprodaji premoženja, ukinitvi zunanjih stroškov, ki niso potrebni, in optimizaciji poslovanja.

Nenehno se pojavljajo težnje po zamenjavi Blaža Košoroka z vrha HSE. Ima vašo podporo ali ne?

Podporo lastnika ima predvsem nadzorni svet in njega je treba vprašati, ali podpira vodstvo HSE. V SDH menimo, da so bili v zadnjem obdobju narejeni pomembni pozitivni premiki pri poslovanju HSE, pri čemer je ostalo še veliko nalog za prihodnost.

Če prav razumem, vendarle niste nezadovoljni z vodenjem družbe?

Skrbno spremljamo poslovanje HSE in verjamemo, da gredo stvari v pravo smer.

V preteklosti je bilo uvedenih kar nekaj revizij tako na Tešu kot zdaj v Premogovniku Velenje. Pričakujete tudi kakšne ukrepe na podlagi teh rezultatov?

Pričakujemo enako kot v vseh družbah, ki jih upravlja SDH. Da se morebitne nepravilnosti raziščejo in da odgovorni organi znotraj družbe v primerih nepravilnosti tudi ukrepajo.

Kako daleč ste z izborom dodatnih nadzornikov NLB?

Nadzorni svet NLB je predlagal širitev nadzornega sveta in njihova nominacijska komisija je že opravila izbor kandidatov, zato v kratkem pričakujemo njihov predlog. V NLB se je pokazalo, da se je sam sistem korporativnega upravljanja v zadnjih letih precej izboljšal in da se tudi nadzorniki zavedajo svoje odgovornosti. Skladno s tem ima SDH kar nekaj težav pri iskanju ustreznih kandidatov za nadzorne svete bank. Poleg tega NLB deluje na mednarodnih trgih in potrebuje mednarodne strokovnjake. Pogoje za nadzornike banke je dodatno zaostril še novi zakon o bančništvu, ampak verjamem, da nam bo uspelo najti primerne nadzornike tudi za NLB.

Kako ste sicer zadovoljni s poslovanjem bank?

Poslovanje bank se izboljšuje. V portfelju bank je še vedno velik delež slabih posojil in ključna naloga bank je, da se ta delež zmanjša. Poleg tega morajo ustrezno financirati gospodarstvo in prebivalstvo.

Pred letom dni ste dejali, da ste se nadzorni svet Darsa odločili zamenjati zaradi napetosti med ministrstvom in družbo. Zdaj menda nastajajo napetosti znotraj tega novega nadzornega sveta. Se bodo tudi zdaj zgodile zamenjave?

Po informacijah, ki smo jih dobili, imajo nadzorniki le različna mnenja, kar je navsezadnje normalno in v tem ne vidim večjega problema. Če pa bo to kakorkoli vplivalo na uspešnost delovanja nadzornega sveta, pa bo SDH ukrepal.

Kako pa ste zadovoljni s poslovanjem Darsa? V ozadju teh zdrah se omenja želja po zamenjavi predsednika uprave Darsa.

Rezultati Darsa so ustrezni. Problem te družbe je predvsem razporeditev obveznosti iz financiranja, ki so trenutno nesorazmerne s pričakovanimi prihodki. Treba je tudi optimizirati prihodke od cestnin, predvsem tovornega prometa. Seveda je cilj SDH, da se vse te zdrahe v zvezi z Darsom končajo.

Lani ste izplačali za dobrih 150 milijonov evrov odškodnin denacionalizacijskim in drugim upravičencem. Kolikšna bo ta obveznost letos?

Letošnja obveznost je podobna lanski – okoli 150 milijonov evrov  –, za prihodnje leto pa bo teh obveznosti za še 100 milijonov evrov. Evidentiranih imamo 334 nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov, pričakujem pa še nove.

Kolikšna pa je vrednost teh zahtevkov?

Gre za večje vrednosti, vendar je težko oceniti, saj gre za težje primere. SDH bo za te zahtevke zelo verjetno moral izdati nove obveznice.

Ker se v določenem obdobju premoženje predhodnika SDH – Soda – ni prodajalo, je ta za poplačilo obveznosti najemal posojila. Bo to poplačilo zdaj glede na prejete kupnine še problem ali ne?

Premoženja SDH, ki je namenjeno za poplačilo obveznosti, glede na predlog strategije upravljanja za te obveznosti ne bo mogoče unovčiti, zato smo že na začetku leta začeli postopke za refinanciranje obveznosti.

Gre za možnost izdaje obveznic, kar ste objavili pred kratkim?

Ker hočemo uravnotežiti vire financiranja, bomo proučili tudi možnost izdaje obveznic. Gre predvsem za refinanciranje kreditov z novimi bančnimi viri. Trenutno imamo za 455 milijonov evrov bančnih kreditov, od tega jih 300 milijonov v plačilo zapade letos, ostalo pa prihodnje leto.

O kolikšni vrednosti obveznic pa razmišljate?

Med 50 in 100 milijoni evrov.

Kolikšen del premoženja SDH bo glede na sedanjo klasifikacijo sploh mogoče unovčiti?

Majhen delež. Največje premoženje SDH so namreč deleži v Krki, Petrolu, Savi Re in Zavarovalnici Triglav. Torej bo treba vse obveznosti refinancirati oziroma proučiti možnost zamenjave deležev za portfeljske naložbe v lasti države.

Poleg SDH je pomemben državni upravljavec podjetij tudi DUTB. Kako, če sploh sodelujete z DUTB v družbah, v katerih ste prisotni oboji? Zdi se, da med državnimi lastniki ni komunikacije.

Gre za istega lastnika, vendar cilji pri tem vedno niso enaki, saj SDH in DUTB delujeta vsak po svojem zakonu. To se kaže predvsem v primerih, kjer DUTB nastopa kot finančni upnik, SDH pa kot lastnik. V posameznih primerih so cilji različni. Sicer pa je sodelovanje z DUTB dobro. Kjer nastopamo skupaj, se pogovarjamo, usklajujemo in poskušamo dosegati najboljši izkupiček za obe strani, predvsem pa za družbo samo.

Torej ne vidite težav?

Ne, bi pa bilo treba to sodelovanje še izboljšati tako, da bi tudi država sprejela določene skupne cilje. Strategija upravljanja bo gotovo pomagala.