Omrežnine nova mora za obrtnike

Ljubljana – Položaj v slovenskem malem gospodarstvu se izboljšuje, gospodarski kazalniki kažejo, da je zlasti ob povečanem izvozu in domači potrošnji presežena predkrizna raven prihodkov od prodaje, ugotavlja pred začetkom celjskega obrtnega sejma predsednik OZS Branko Meh.

Še vedno pa obrtnike in podjetnike pestijo plačilna nedisciplina in predolgi plačilni roki. Od investitorjev se še vedno ne zahteva, da imajo v naprej zagotovljena sredstva za poplačilo naložb, tako da se še vedno dogaja, da izvajalci in podizvajalci ostajajo nepoplačani.

Prevozništvo, ki je tista panoga, ki prva občuti krizo in zadnja, ki nosi posledice krize, še ni okrevalo, zato na tem področju še ni prišlo do preboja. Kljub splošni gospodarski rasti prevozniki kot zadnji v oskrbovalni verigi ne morejo dvigniti cen svojih storitev. Poleg tega vdirajo v Slovenijo še prevozniki iz tretjih držav, denimo iz Srbije. Hud udarec za prevoznike je nova evropska zakonodaja o čezmejnem opravljanju storitev, ki voznike v mednarodnem prometu uvršča med napotene delavce. Branko Meh meni, da niti v gradbeništvu krize še ni konec. Dela je sicer več, cene storitev pa so še vedno zelo nizke, zato tudi tam ni moč govoriti o popolnem okrevanju.

Dostop do sredstev še vedno težak

Za podjetja, ki si po krizi še niso povsem opomogla, je dostop do finančnih sredstev še vedno težak, čeprav bi prav ta nujno potrebovala finančno injekcijo za ponoven zagon, a zaradi slabih bilanc sredstev žal ne dobijo.

Javno naročanje bi moralo biti po Mehovih besedah pregledno, temelječe na strokovnosti, redu in pravičnosti ter enakopravnosti malih in velikih podjetij. Mala podjetja se velikokrat zaradi nepotrebnih rigoroznih pogojev in omejitev težko prijavljajo na javne razpise. Sestavljavci javnega razpisa bi morali že pri določitvi kriterijev in izpolnjevanju obveznosti ter pri siceršnjem izvajanju postopkov javnih naročil omogočiti, da bi tudi mala podjetja lahko enakovredno konkurirala na javnih naročilih in da ne bodo zaradi svoje majhnosti prikrajšana pri izbiri.

Pogosto se malim podjetjem v izhodišču onemogoča konkuriranje na javnih razpisih in se jih postavlja v neenakovreden položaj v primerjavi z večjimi ponudniki tudi zaradi v praksi običajne zahteve javnega razpisa zaradi povsem nesprejemljivih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec glede garancij, kreditne sposobnosti in obsega pretekle proizvodnje, referenc.

Regresni zahtevki, ki so med letošnjimi zahtevami obrti in podjetništva na vrhu, še vedno niso rešeni. Zato v OZS tudi s predlagano zdravstveno reformo niso zadovoljni, saj se regresnih zahtevkov, ki lahko ogrozijo obstoj podjetij, ne loteva. Prav tako ne prinaša težko pričakovanih celovitih sprememb v smeri racionalizacije in reorganizacije v zdravstvu.

Komunalne storitve

Cene komunalnih storitev so se v zadnjem času zaradi nove metodologije pri nekaterih uporabnikih povišale celo za več kot dvakrat. Večina gospodarskih subjektov ima po navedbah Branka Meha vgrajene vodomere večjih velikosti zaradi zagotavljanja varnosti s hidranti. Posledično so ti stroški zaradi večjega faktorja omrežnine zelo visoki. V OZS predlagajo, da se uredba spremeni tako, da se stroški obračunajo po dejanski (ali pričakovani) porabi vode, ne pa da višina računa ni odvisna od porabe vode, temveč od zmogljivosti vodovodnega priključka in vrednosti infrastrukture v posamezni občini, kar ne spodbuja porabnikov k racionalnejši rabi vode.

Nerešene ostajajo ovire pri čezmejnem opravljanju storitev, ki jih obrtnikom in podjetnikom po novem postavlja tudi lastna država. Zapleteni in zamudni so tudi postopki pri računovodskem in davčnem poročanju, pridobivanju dovoljenj, našteva Branko Meh. Toga delovna zakonodaja onemogoča odpuščanje delavcev, ki niso dovolj produktivni. Po najnovejšem predlogu ministrstva za delo bi v primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja delodajalec delavcu plačal nadomestilo za brezposelnost do enega leta, kar je za delodajalce povsem nesprejemljivo, saj to predstavlja veliko finančno obremenitev.