Tiskane izdaje
Za udeležence tokratnega, že 13. po vrsti strokovnega srečanja, namenjenega seznanjanju z najnovejšimi dosežki v dejavnostih prehrane, mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva, je bila izziv že glavna tema z naslovom "Umetnost zamesa testa v pekarstvu" s predavateljem iz nemške družbe Diosna, v kateri od leta 1898 uspešno razvijajo ustrezno strojno opremo, brez katere bi peki težko shajali. Kaj vse je pomembno za dobro testo in dobre izdelke, ki morajo slediti sodobnim potrebam, navadam in razvadam potrošnikov so bile tudi sicer teme, ki so jih temeljito obdelali še drugi povabljeni predavatelji.
Pomen hrane z imenom
A za vse koristno je bilo tudi slišati, kako se dejavnost, v kateri delajo, umešča v slovenski prehranski prostor, kako pomembna je zanj, kaj vse bi mu lahko še dala in kako naj išče svoje priložnosti s posebnostmi v širšem prostoru.
»Tako kot velja za žitno predelovalno industrijo , da je dobro, če je vertikalno povezana od kmeta do predelovalca je tudi za pekarstvo dobro, če je to povezano do trgovca in kupca. Na ministrstvu prisegamo na vertikalno povezanost znotraj našega prostora. Naša konkurenčna prednost je v butični proizvodnji z visoko dodano vrednostjo. Pomembno je tudi, da potrošnik zaupa ne samo glede kakovosti ampak tudi glede varnosti pridelane,« je v nagovoru udeležencem poudarila Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ko je govorila o kakovosti proizvodov, je izpostavila dva tipa pekarstva, industrijski in obrtniški, ki sta oba lahko zelo kakovostna in v ta kontekst je postavila tudi pomen zaščite kakovostnih proizvodov. Slovenija ima na ravni EU zdaj zaščitenih 23 proizvodov in na ta seznam si ministrstvo želi ob doseženem konsenzu vpisati tudi zaščito slovenske potice, ki je »kraljica naših izdelkov«, pri čemer pa je, kot je dejala, ključno ali bo to potica kot rokodelski ali industrijski proizvod. Ob tem je izpostavila podatek, po katerem naj bi pri nas poznali kar 86 tipov potice, a da je najpomembneje, da se zaščiti kakovostna in zares značilna slovenska potica (potici podobne potice sicer delajo tudi v nekaterih drugih državah).
»V Sloveniji verjamemo, da so lokalni pridelki, lokalna hrana bolj kakovostni, še zlasti, če so iz lokalne surovine. Imamo generično hrano in hrano, ki ima ime. Z zaščito taki hrani zagotovimo stalno kakovost, da potrošnik ve, ko bo kupil proizvod, kaj kupuje. Hrana je del naše pozitivne podobe v EU,« je poudarila državna sekretarka.
Izziv za žitno verigo
Po njenem bo letošnje leto zagotovo izziv in preizkus za žitno verigo, saj gibanja cen pšenice na globalnem trgu niso ugodna. Po podatkih statistike je padec cen 23-odstoten, kar ni dober obet za žetev in dogajanje v prihodnjih mesecih. Globalizacija tudi sicer močno vpliva na živilsko predelovalno industrijo v Sloveniji. »Očiten je tudi trend, da je vsa evropska industrija lačna novih trgov in živilski del je vedno past za to trgovino. EU ima višje standarde in tudi, če generalno sicer velja, da na EU trg ne more priti hrana, ki ne dosega standardov EU, je v ozadju lahko marsikaj, kar odpira vprašanje nelojalne konkurence. Mi lahko v teh procesih naredimo samo to, da zgradimo čvrste odnose v verigi, da promoviramo višjo kakovost lokalno pridelane hrane. A še vedno večina potrošnikov gleda samo na ceno. »Ko bomo kot družba pristali na to, da je treba imeti predvsem poceni hrano, bo to pomenilo, da se lahko poslovimo od polovice našega kmetijstva, naših kmetij, ker nikoli ne bo toliko subvencij, da bi te kmetije ohranili pri življenju. Če kot potrošniki pristanemo na to, smo v tekmi za hrano na policah lahko izpostavljeni tudi prehranskim aferam,« je spomnila državna sekretarka in opozorila, da na dolgi rok težnja po cenejši hrani poslabšuje kvaliteto hrane, kar velja upoštevati tudi pri javnih naročilih.
Svarila uprave za varno hrano
Andreja Bizjak z uprave za varno hrano je predstavila dokaj sveže (lanske) podatke o nadzoru in izsledkih na področju pekarstva. Tako so v okviru dejavnikov tveganja lani vzorčili 60 izdelkov, predvsem slaščic. Samo v enem primeru so ugotovili, da je bil vzorec nevaren, zato, kot je dejala, »mikrobiološka tveganja v letu 2015 niso predstavljala posebnih težav«.
Pri monitoringu kemijskega tveganja (preverjanje onesnaževal v žitih in izdelkih iz žit), kjer so preverjali 105 vzorcev, so rezultati manj ugodni. Pri žitih je bilo 8 od 85 vzorcev v neskladju s pravili oz. nevarnih. Kot je dejala, se kemijska tveganja na področju pekarstva izrazito večajo, precej neskladnih vzorcev so odkrili na mikotoksine, kar je povezano z obvladovanji tveganj znotraj proizvodne verige. Po njenem je nujna korektna izmenjava informacij med dobavitelji.
Opozorila je na zadnje čase precejšnje težave s prisotnostjo kadmija v živilih, kar naj bi bilo posledica uporabljanja blata iz čistilnih naprav, kar za pridelavo žita predstavlja veliko tveganje. Na to so, kot je dejala, opozorili kmetijsko gozdarsko zbornico, da bi njene svetovalne službe to posredovale pridelovalcem.
Po monitoringu na ostanke pesticidov, ki je zajel 774 vzorcev vseh živil, jih 460 ali 59,4 odstotka ni vsebovalo ostankov, kar je, kot je dejala, zelo dober rezultat. Pri skupno 223 pregledih, ki se nanašajo le na izdelke iz žit , so v 24 primerih morali ukrepati, za 77 vzorcev z manjšimi neskladji pa so izrekli ustno opozorilo.
