Tiskane izdaje
Kraljič je spomnil, da se okoli nas ves čas dogajajo spremembe, na kar morajo biti podjetja pripravljena, sicer lahko veliko zamudijo. Kot tri temeljne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 25 letih, je izpostavil razpad komunizma v Evropi, teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001 ter finančno in gospodarsko krizo, ki ponekod še vedno traja.
Glavne spremembe
Poleg omenjenih večjih sprememb se ves čas pojavljajo tudi manjše, a prav tako pomembne. Kraljič je omenil pojavljanje novih centrov politične moči, razvoj tehnologije, usihanje nekaterih naravnih virov, demografske spremembe ... »Če hočemo delati dobre strategije, se moramo zavedati, kaj to za nas pomeni,« je dejal.
Prepričan je, da kriza v območju evra še ni končana, zato je opozoril pred prehitrim optimizmom, tudi v luči gospodarske rasti, ki jo Slovenija spet zaznava. »Da si ne bomo Slovenci zamišljali, da je naša rast že zagotovljena. Stvari na izvoznih trgih se zelo hitro spreminjajo,« je dejal in spomnil tudi na veliko brezposelnost med mladimi.
Pogoj za uspeh v globaliziranem svetu po njegovem mnenju predstavlja konkurenčnost, tako na ravni podjetij kot tudi države. Čeprav je Slovenija po mednarodnih raziskavah na področju konkurenčnosti slabo uvrščena, slovenska podjetja veliko izvažajo, je spomnil.
Imamo zdrava podjetja
To pomeni, da imamo veliko zdravih podjetij, ki se kljub vsem okoliščinam uspešno borijo na trgih, se pa Kraljič sprašuje, ali bi bila ta podjetja v drugačnih okoliščinah še bolj uspešna in ali je zagotovljena trajnost našega izvoza. Pomembno nalogo, ki čaka novo vlado Mira Cerarja, vidi v dvigu konkurenčnosti.
Pri tem je spomnil, da so se posamezne evropske države s krizo spoprijele različno. »Nemčija se je zelo hitro pobrala, ker je pravočasno izvedla strukturne reforme, Francija pa se vleče kot jara kača in ne naredi potrebnih sprememb,« je dejal. Tudi skandinavske in baltske države so jo kar dobro prebrodile, na jugu Evrope pa se pojavljajo večje težave.
Premalo vlaganj v raziskave in razvoj
Stara celina po njegovem mnenju ni dovolj konkurenčna zato, ker ni dovolj vlagala v raziskave in razvoj, velike in male države so prekoračile maastrichtske kriterije glede javnega dolga, izbruhnila je kriza v območju evra, med državami se pojavljajo različna mnenja o pomembnosti varčevanja in trošenja, pretok delovne sile pa doslej ni bil zadosten.
»Pred 50 leti je bilo iz komunistične Jugoslavije lažje priti v Nemčijo kot pred enim letom iz demokratične Slovenije. To je egoistično obnašanje držav,« je dejal Kraljič.
»Nismo premajhni, ampak preozki v razmišljanju«
Kot pravi, za uspeh države sicer ni nujna njena velikost, saj je veliko malih držav, ki so zelo uspešne, npr. Švica, Avstrija in Nizozemska. Potrebujemo koncept razvoja in stabilno izvajanje tega koncepta. Tega v Sloveniji ni, je dejal in opozoril: »Slovenci nismo premajhni, ampak smo preozki v razmišljanju.«
Kraljič upa, da se bo Slovenija res izvila iz krize in da bo tudi prihodnje leto zaznavala rast. Razmere okoli nas so še vedno negotove, pri čemer je poleg težav v evrskem območju omenil tudi rusko-ukrajinsko krizo. Gospodarske sankcije bodo po njegovem mnenju škodile tako Rusiji kot tudi EU.
Ruski trg je med hitro rastočimi eden redkih, na katerem je Slovenija dobro zastopana. »EU Rusijo trenutno potiska stran od Evrope. In kam bo šla Rusija? H Kitajski. Si tega želimo?« se je vprašal priznani strokovnjak.
