Tiskane izdaje
Ljubljana – Če želijo biti države zanimive za vlagatelje, morajo izboljšati korporativno upravljanje družb. Slovenija se pri tem uvršča med boljše države, a je še veliko prostora za napredek, je na konferenci korporativnega upravljanja Združenaj andzornikov Slovenije dejal svetovalec Evropske banke za obnovo in razvoj Pavle Djurić.
Kot je pojasnil Djurić, dobro korporativno upravljanje prinaša bolj realistične cenitve družb, izboljša poslovanje družb in pozitivno deluje na razvoj lokalnega kapitalskega trga. EBRD je po pregledu korporativnega upravljanja po državah ugotovila, da je treba izboljšati delo nadzornih svetov, več posvetiti neodvisnosti nadzornikov in spolni raznolikosti uprav, izboljšati obseg in kakovost nefinančnih razkritij ter spodbuditi aktivno vlogo delničarjev.
K boljši praksi korporativnega upravljanja družb s svojimi priporočili prispevajo tudi različni kodeksi. Tako javne kot nejavne družbe pa morajo pri nas po zakonu v letna poročila vključiti izjavo o upravljanju, v njej pa razkriti, kateremu kodeksu sledijo, in pojasniti morebitna odstopanja.
Analiza javnih družb za lansko leto, ki jo je pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije, je pokazala, da dobra petina podjetij še vedno ne uporablja nobenega od kodeksov. Pregled kakovosti razkritij pa je pokazal, da jih je kar dve tretjini neustreznih.
ECB pritiska na banke
V okviru razprave o internacionalizaciji korporativnega upravljanja so svoje poglede predstavili nadzorniki in člani uprav družb v tuji lasti. Prvi nadzornik NKBM Andrej Fatur povedal, da mariborsko banko, ki je od letos v lasti Apolla in EBRD, nadzoruje Evropska centralna banka, ki jo še posebej zanima dvoje - obvladovanje tveganj in korporativno upravljanje banke.
»Velike banke tako trenutno čutijo velik pritisk regulatorja po izboljšanju korporativnega upravljanja,« je dejal. Sicer pa je po njegovi presoji poslovanje z zasebnimi lastniki lažje, saj je njihova strategija bolj jasna, z mendnarodnimi kadri pa prinašajo tudi dobre prakse.
Fatur je v šestčlanskem nadzornem svetu edini neodvisen član, saj je to v primeru strateških lastnikov redkost. Tako namestnik predsednika uprave Sija Igor Malevanov kot nadzornik Mercatorja in svetovalec Agrokorja Damir Kuštrak sta menila, da je nadzornik, ki zastopa delničarja, težko povsem neodvisen.
Omejevanje konflikta interesov
Glavni izvršni direktor Elana Jeffrey Tirman je menil, da se neodvisnost nadzornikov nanaša na konflikt interesov, kjer je pomembno razkritje in izločitev iz odločanja. Tirman je opozoril, da tudi sicer v Elanu, ki je bil dolga leta v državni lasti, ni bilo nobenih mehanizmov, ki bi preverjali konflikt interesov. To so zdaj uvedli za vse zaposlene.
Djurić je opozoril, da je konflikt interesov velik problem, saj nekatere države sploh nimajo nobenih pravil na tem področju. Dodal je, da so ta marsikdaj zelo formalistična, a le tako je mogoče doseči določen učinke.
Proti ženskim kvotam
V luči napovedi, da bi v Sloveniji lahko kmalu dobili zakonsko predpisane ženske kvote za uprave in nadzorne svete, so udeleženci izrazili nestrinjanje s tem in menili, da bi morali ljudi izbirati po kompetencah.
»Predpisovanje kvot je absurdno. Vseeno mi je, ali ste ženska, moški, oranžni ali zeleni, pomembno je da dobro delate,« je menil Tirman, ki je sicer zagovornik enotirnega in ne dvotirnega sistema upravljanja. »Edino kar lahko povem, je da nas zanima profesionalizem in strokovnost člana nadzornega sveta,« je dejal Malevanov, Kuštrak pa je menil, da so boljše mehke spodbude kot fiksne kvote.
