Tiskane izdaje
Oranžno-črne škatlice so Dewesoftov programski paket s Knezovim podpisom. Z njimi je spremenil svet. Z merilno tehniko se je srečal kot študent, vanjo pa se je poglobil v času magistrskega študija. Takoj ga je osvojila. In kot je pri strelah v navadi, je tudi Knezova »udarila« v najvišji vrh. Ugotovil je, da svet, kaj svet! − planet Zemlja, potrebuje programski paket, ki bo omogočil zelo preprosto izvajanje meritev. In mu ga je dal ...
In kaj je enostavno izvajanje meritev? »Večina programskih paketov v preteklosti je bila zasnovana tako, da je uporabnik moral imeti tudi programerska znanja, da je lahko opravljal meritve. Programski paket Dewesoft pa inženirjem, strojnikom, tehnikom in drugim omogoča, da meritve izvajajo s svojim znanjem in dobijo rezultate, ki jih potrebujejo.«
V enem paketu dvojno znanje
Knez je v eni osebi in enem paketu združil dvojno znanje. Z leti je v Dewesoftu nastala ekipa programerjev, inženirjev, strokovnjakov, ki so to idejo izpopolnili do oblike, kakršno svet pozna zdaj.
Kakšen je Jure Knez, ko ni znanstvenik? Ko uživa v hitri vožnji in ko se ne more upreti adrenalinu na cesti? Velikih razlik ni, zagotavlja nekdanji jadralni padalec, ki si »letalske gene« očitno deli z mlajšim bratom Sašem, inštruktorjem letenja, ki mu svoje panthere zaupa sam Ivo Boscarol. Zdaj je za Kneza najpomembnejša družina in ne predstavlja si, kako bi bilo, če ga doma ne bi čakal nihče. Tudi v službi je obkrožen z ljudmi in stvarmi, dodaja, ki so mu v veselje. Denar? Ta je drugotnega pomena.
Dela osem ur na dan, preostali čas porabi za hobije. »Ampak so zelo podobni,« poudari. Delovne sobe doma nima, le notebook, na katerem bere elektronsko pošto. Da bi delal pozno v noč, se poglabljal v izume in poskuse, kot pritiče najbolj »odtrganim« znanstvenikom, in čakal na prebliske, ne drži.
»Tudi to smo počeli, a to so bili romantični časi Dewesofta. Kajti človek hitro ugotovi, da mora dolgoročno obstajati naravni ritem. Človek, ki dela v nenormalnih urah, zdrži nekaj časa, nato pregori. In ni smiselno, da bi dolgo vztrajal v takem režimu.«
Dewesoftova programska oprema je nastala prav v omenjenih romantičnih časih. Pozneje, v najstniški dobi podjetja, so začeli razvijati merilne inštrumente v celoti. In ni še dolgo, kar so spoznali, da je nastopila odrasla doba, v kateri je treba poskrbeti za sistemizacijo in procese, da bo delo ob povečanem številu ljudi potekalo normalno. V Dewesoftu je zdaj šestdeset zaposlenih.
Z Andrejem Orožnom, drugo polovico zgodbe o uspehu, se je Knez srečal konec 90. let. Hitro sta se ujela. Njun »otrok«, Dewesoft, je rojen leta 2000.
Delo si delita: Knez se je osredotočil na tehniko, poslovodenje in prodajni del pa sta v Orožnovih rokah. »Da sva dva, je bila ena najinih glavnih prednosti. Zdaj nas je v ekipi menedžmenta več, kar nam povprečno vedno zagotavlja dobre rešitve. Če je človek sam, se mora o vsem odločati sam in to velikokrat ni optimalno.«
Človek ne sme postati ovira rasti podjetja
Knez zanika, da bi bil perfekcionist. »Že zato ne, ker imam toliko otrok,« pojasni oče štirih »malih knezov in kneginj«. »Pri štirih ugotavljam, da človek nobene stvari ne more narediti do konca in popolno ... Včasih jih je treba prepustiti ... Še rok nimam dovolj, da bi jih vse držal. Zato morajo kdaj pasti in sami vstati, da gredo lahko dalje. Kar je dobra šola tudi za podjetje.« Ena od lekcij v rasti podjetja je, pravi Knez, da človek ne sme do točke, ko postane ovira tej rasti. Določena področja je treba prepustiti drugim, da greš sam lahko korak dlje.
Knez zagovarja liberalnost tako pri vzgoji otrok kot v vodenju podjetja. »Ljudem poskušam omogočiti svobodo, da so kreativni in sami najdejo rešitev.«
Tudi zato sta se z Orožnom odločila, da Dewesoft prodata zaposlenim. A ne vsem in tudi ne »neomejenih« paketov, temveč le najboljšim delavcem in le v višini nagrajevanja za uspešnost. Dewesoftovci v lastniške deleže po knjigovodski vrednosti lahko pretopijo le nagrade. »Ko smo uvedli delavski odkup, se je zavest, da delamo zase in da je uspeh odvisen od vseh, povečala.«
Ekipa omogoča razvoj
Šele ekipa je tista, ki omogoča razvoj in izdelavo vrhunskih izdelkov, je prepričan Knez. Takoj opazi, ali je neko podjetje v zatonu ali raste. Dovolj je že, da gre na sejmu mimo razstavnega prostora ali pobrska po spletu. Je tudi ta vpogled del njegove vizionarske sposobnosti? Knez odkimava: »Stvari so v resnici zelo preproste. Če podjetje več let razstavlja isti izdelek, pomeni, da se ne razvija.«
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Za Dewesoftov razvoj se ni bati. Knez je že dokazal, da je vizionar, pravi o njem Orožen. Ko o vizionarstvu in fascinantnem paketu, merilni tehniki v kombinaciji s trgom regulacije ter krmiljenja, ki ga ravno razvija, pobaramo Kneza, je ta v zadregi: »Andrej je preveč povedal. Tudi na našem področju je treba le prepoznati, katere tehnologije bodo v prihodnosti ključne. Andrej omenja čarobno paličico, jaz pa mislim, da je treba samo večkrat po svetu in pogledati okoli sebe, se pogovarjati ter narediti presek vsega.«
In kako blizu je Knez fascinantnemu odkritju? »Naslednji mesec ga še ne bo,« se pošali in se nato spet zresni ob vprašanju, ali znotraj zidov Dewesoftovega pospeševalnika Katapult res nastaja čisto prava raketa.
»To pa je fascinantna zgodba! Trije fantje so se lotili razvoja čisto prave rakete. Za začetek razvijajo raketni motor. Ko razmišljam, kakšne možnosti imajo, da bi jim uspelo, bi na prvo žogo rekel, da zelo majhne. Ko pa pomislim malo bolj, moram priznati: tolikšne imajo, kot smo jih imeli mi, ko smo se odločili, da bomo naredili enega najboljših programov za merilno tehniko na svetu.« Knez je tvegal in − uspelo mu je. Večkrat ... Torej?
Človek, ki veliko tvega in malo govori, o sebi pravi: »Kdor me bolje pozna, ve, da najraje hodim po neuhojenih poteh.« In koliko ljudi ga pozna do obisti? Odgovor je pričakovan: »Nihče.«
